| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
KOMUNICIRANJE S STROKOVNIMI JAVNOSTMI: PRIMER KONFERENCE EUROBANKING
Staša Perkuš, 2009, diplomsko delo

Opis: Običajno se ne zavedamo pomena, ki ga ima komuniciranje v vsakdanjem družbenem in pa tudi v gospodarskem življenju, saj je tako razširjeno in integrirano v naše življenje, da je samo po sebi umevno. Pomembno je, da organizacije strateško in organizirano upravljajo odnose s skupinami v okolju in da se zavedajo, da lahko le tako preživijo v okolju drugih organizacij, saj je vedno bolj občutiti tudi pritiske konkurence. Naloga odnosov z javnostmi je razvoj vzajemno koristnih odnosov med organizacijo in njenimi javnostmi, do njih morajo čutiti odgovornost. Ta naj se kaže v odgovornem ravnanju in komuniciranju do zaposlenih, s pomočjo katerih soustvarjajo, do trga, na katerem nastopajo, do lastnikov kapitala, s katerim upravljajo, do naravnega okolja, na katerega vplivajo s svojim delovanjem, in do družbe, ki jim daje dovoljenje za delovanje. Če se bo organizacija vsega tega zavedala in tako tudi ravnala, potem sta ugled in nenazadnje povečan profit za njo dodatna nagrada. Bistvo dobrih odnosov z javnostmi je torej uspešno in učinkovito komuniciranje z različnimi javnostmi, saj komuniciranje tvori bistvo upravljanja in vodenja. Podjetja morajo biti neprestano inovativna, kreativna in prilagodljiva, da bi svoje ključne javnosti obdržala. V zadnjem času je v porastu prirejanje dogodkov kot orodje komuniciranja z javnostmi. Dogodki pa niso le kulturni, športni, zabavni, ampak so vedno bolj v ospredju izobraževalni, saj podjetja postajajo odgovorna do svojih javnosti, tako širših in strokovnih, in jih izobražujejo. Ponavadi so v obliki konference in primarni namen je vsekakor izobraževalni, ljudje pa se je udeležijo tudi zaradi družabne plati programa, ki omogoča navezovanje stikov. Zato je potrebno zagotoviti oboje. Konec koncev danes nedvomno vemo, da dolgoročno zmagujejo najbolj prilagodljivi, ne pa najmočnejši.
Ključne besede: Ključne besede: komuniciranje, javnosti, odnosi z javnostmi, strokovne javnosti, proaktivno komuniciranje, orodja komuniciranja, dogodek, konferenca
Objavljeno: 08.03.2021; Ogledov: 97; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Velika Britanija in Koroška, 1918–1920
Janez Osojnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je avtor prikazal odnos britanske zunanje politike do političnih problemov na Koroškem v obdobju od konca prve svetovne vojne do izvedbe plebiscita oktobra 1920. V ta namen je avtor analiziral neobjavljene primarne vire, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu. Upošteval je tudi objavljene dokumente britanske diplomacije in najbolj relevantno literaturo. Koroško vprašanje je želel prikazati na izviren način, saj dosedanje študije niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed takrat najpomembnejših držav pri kompliciranem oblikovanju povojne ureditve Evrope in sveta. Območje Celovške kotline je namreč takoj po koncu prve svetovne vojne postalo sporno, saj sta si ga želeli priključiti Avstrija in Država SHS, ki sta nastali na ruševinah Avstro-Ogrske. Do januarja 1919 sta državi (Država SHS se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS) spor preko vojaških bojev in pogajanj o premirju reševali sami, nato pa so vmes posegle svetovne velesile, ki so na pariški mirovni konferenci oblikovale povojno ureditev sveta in na koncu za Celovško kotlino določile izvedbo ljudskega glasovanja – plebiscita. Njegovo izvedbo so zaupali t. i. mednarodni plebiscitni komisiji (ki jo je vodil britanski polkovnik Sydney Capel Peck), ki se je v slabih štirih mesecih delovanja soočala s številnimi problemi, na koncu pa v določenem roku izvedla plebiscit. Avtor je ugotovil, da so do aprila 1919 koroškemu vprašanju Britanci posvečali malo pozornosti, v naslednji fazi pa kar veliko. Vsekakor so bili že zgodaj seznanjeni z nacionalno strukturo Koroške oz. bolje rečeno Celovške kotline, obenem pa tudi z gospodarskimi razmerami v njej in njenim ekonomskim potencialom. Britanci so se tudi zavedali, da je etnična meja med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom potekala po reki Dravi, a pri takšni razmejitvi niso vztrajali. Diplomacija Londona je skušala ohraniti nevtralen odnos do obeh sprtih strani, medtem ko je Italija podpirala avstrijske interese, Francija jugoslovanske, ameriški predsednik Wilson pa je zagovarjal nedeljivost Celovške kotline. Arhivsko gradivo nam hkrati ponuja veliko novih elementov, da bolje osvetlimo in učinkoviteje obrazložimo kompleksnost enega izmed tedanjih ključnih geopolitičnih vprašanj povojne Evrope, in sicer kako omogočiti Avstriji ugodne gospodarske razmere, da bi samostojno zaživela. Zavezniki so namreč želeli preprečiti njeno združitev z Nemčijo (anšlus) in širjenje boljševizma vanjo.
Ključne besede: Koroška, Velika Britanija, Avstrija, Kraljevina SHS, 1918–1920, diplomacija, plebiscit, pariška mirovna konferenca, gospodarstvo, Sydney Capel Peck, Charles Delme Radcliffe, Rudolf Maister
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 118; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (769,73 KB)

3.
Upravljanje videoklicev in videokonferenc za arhitekturo IP-multimedijskega podsistema
Martin Cvetko, 2020, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo se seznanili z delovanjem arhitekture IP-multimedijskega podsistema in zanj razvili sistem upravljanja video klicev in videokonferenc. Predstavili smo osnovne principe delovanja podsistema, potek komunikacije in prenos podatkov znotraj arhitekture in z zunanjimi komponentami - z dvema ali več odjemalci. S pomočjo oblačne arhitekture Clearwater IMS smo zasnovali primerno okolje za izvedbo video klica, ki smo ga nadgradili s komponentami video konference. Opisali smo različne tehnologije in aplikacije, ki so bile pomembne pri razvoju arhitekture ali so potrebne pri delovanju video klicev in video konferenc. Implementacija video klicev in konferenc je bila izvedena v virtualnem okolju.
Ključne besede: IP-MULTIMEDIJSKI PODSISTEM, VIDEOKLIC, VIDEO KONFERENCA, SIP
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 214; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

4.
Ekosistem organizacij v dobi digitalizacije
2019, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci

Opis: Tehnologija razvija in spodbuja različna področja delovanja organizacij ter spreminja ustaljene okvire poslovnega sveta v smislu digitalnega. Ekosistem organizacij se skozi različne plasti delovanja posameznika, družbe, nacionalnih in globalnih okvirov prepleta z osnovno celico družbe. Zagotavlja osnovo za preživetje in trajnost. Zaradi kulturnih, družbenih in ekonomskih sprememb, ki so med drugim tudi pod vplivom digitalnih tehnologij, je svet prešel v pozitivne spremembe življenja zaposlenih, organizacij in družbe nasploh. Povezovanje organizacij v ekosisteme pomeni pot do kompleksnih in neizogibnih povezav, ki ustvarjajo možnosti za dolgoročno povezovanje in moč organizacij. Z usmerjenostjo v inoviranje delovanja s podporo različnih organizacij in ustvarjanjem ekosistemov kot poslovnih modelov, organizacijske vede vnašajo nove principe delovanja v smeri trajnostnega razvoja in neposredne povezljivosti tehnologije s človekom. 38. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti v letu 2019 prinaša nov zagon na področju tako dojemanja posameznika kot bistvenega člena organizacij kot tehnologije, ki spodbuja razvoj različnih vidikov povezanih z digitalnimi spremembami. Digitalno podprti zaposleni, digitalno podprto delo in digitalna podpora tehnologije ustvarja nove trende organizacij, ki pa se vedno znova vračajo v bit svojega delovanja – ekosistem kot paradigmo mreženja in povezovanja posameznikov in organizacij.
Ključne besede: ekosistem, organizacijske vede, digitalizacija, trajnost, mednarodna konferenca
Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 917; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (27,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
USTANOVNI OČETJE LJUBLJANSKE PRAVNE FAKULTETE V HABSBURŠKI MONARHIJI: PITAMIC, VOŠNJAK, ŽOLGER
Nuša Žirovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Leonid Pitamic je bil slovenski pravnik. Sodeloval je pri komisiji za Narodno vlado v Ljubljani, na mirovni konferenci v Parizu, imenovan je bil v Deželno vlado za Slovenijo, dejaven je bil tudi na letnih skupščinah Društva narodov v Ženevi ter bil stalni član arbitražnega sodišča v Haagu in izredni poslanik ter pooblaščeni minister Kraljevine Jugoslavije pri vladi v Združenih državah Amerike v Washingtonu. Ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani je bil imenovan med prve redne profesorje in izvoljen za prvega dekana na Pravni fakulteti v Ljubljani. Delovanje fakultete je otvoril s predavanjem Pravo in revolucija. Bil je član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, od njene ustanovitve pa tudi redni član Akademije znanosti in umetnosti. Bogumil Vošnjak je bil pisec, politik in diplomat. Skupaj s Hrvatom Antejem Trumbićem je med prvo svetovno vojno sodeloval pri razglasitvi Krfske deklaracije. Bil je tajnik Jugoslovanskega odbora v emigraciji, poslanec v Narodni skupščini in poslanik Kraljevine SHS v Pragi. Imenovan je bil za profesorja političnih ved na Univerzi v Zagrebu. Po drugi svetovni vojni je že drugič odšel v izseljenstvo, kjer je deloval kot član Slovenskega narodnega odbora v Washingtonu in nekaj časa pri Svobodni Evropi. Ivan Žolger je bil slovenski pravnik in diplomat. Imenovan je bil v uradniško vlado Ernesta Seidlerja za ministra brez listnice. Kot minister je bil prvi in edini Slovenec na takšnem položaju v Avstriji v času habsburške monarhije. V Narodni vladi je bil imenovan za predsednika upravne komisije v oddelek za notranje zadeve, Anton Korošec pa ga je predlagal za glavnega slovenskega zastopnika Društva narodov v Ženevi. Med drugim je bil imenovan tudi za rednega profesorja na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Ključne besede: Leonid Pitamic, Bogumil Vošnjak, Ivan Žolger, Narodna vlada, Društvo narodov, mirovna konferenca v Parizu, Pravna fakulteta v Ljubljani.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1282; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

6.
AFRIKA Posledice kolonizacije in dekolonizacije
Simon Rubin, 2016, diplomsko delo

Opis: Afrika. Vedno, ko pomislimo ali slišimo ime, nam zdrami domišljijo. Začnemo razmišljati, kam dati ta pojem, mogoče se spomnimo na kako humanitarno akcijo, Karitas, misijonarje, vojne, pokole, kavo, agrume, puščavo, safari, počitnice? V diplomskem delu smo se dotaknili kolonizacije celine, posledic dveh svetovnih vojn, dekolonizacije in posledic vseh teh procesov. Celina, ki je bila še ne slabih tristo let v preteklost le obris obale na svetovnih zemljevidih in atlasih. Afriko je v drugi polovici 19. stoletja prizadela najhujša oblika človeške bolezni, želja po bogastvu in za dosego cilja se niso izbirala sredstva, pohlep je bil plačan v človeških žrtvah in krvi. V 60-ih letih 20. stoletja se je Afrika zbudila in stopila na pot ponovne pridobitve svobode in samostojnosti. Hodila je po trnovi poti polni ovir. Že takrat so sledile visokoleteče napovedi vzpona zatiranih ljudstev in uveljavljanja na svetovnem odru, ki se (še) niso uresničile. Prav tako se niso uresničile napovedi o človeških poletih na druge planete v našem sončnem sistemu. Priznati pa moramo, da Afrika ima potenciale, naravne vire, naravo, ljudi, ki počasi in vztrajno napredujejo, ohranjajo stike s tradicionalnim in gradijo svojo zgodovino in prihodnost. Edino kar ostane je vprašanje: Ali bodo imela afriška ljudstva koristi iz tega napredka in pridobljenega bogastva?
Ključne besede: Kolonizacija, dekolonizacija, kolonija, protektorat, Afrika, zgodovina, imperializem, Berlinska konferenca, Afriška unija, Gibanje neuvrščenih.
Objavljeno: 18.03.2016; Ogledov: 2001; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

7.
UVEDBA AVDIO/VIDEO KONFERENČNEGA SISTEMA V PODJETJU PRISTOP SKUPINA
Primož Peternelj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali možnosti za izbor najprimernejšega konferenčnega sistema v obravnavanem podjetju. Najprej smo definirali osnovne pojme, ki se dotikajo obravnavane tematike. Glede na možnosti, ki jih tehnologija danes ponuja, smo se odločili za uvedbo programskega produkta spletne konference. Izbrali, analizirali in primerjali smo vodilne programske produkte za spletne konference: (sedaj Microsoftov) Skype, Citrixov GoToMeeting, Googlov Google Hangouts, Ciscov WebEx in Microsoftov Skype for Bussines. Po podrobnejši analizi posameznega programskega produkta, smo produkte po izbranih kriterijih ocenili. Sledila je primerjava analiziranih in ocenjenih produktov ter izbor najprimernejšega. Zadnjo fazo diplomske naloge predstavlja implementacija izbrane rešitve v poslovanje obravnavanega podjetja. Le ta je sestavljena iz tehnične implementacije, ureditve sistema v sejni sobi in faze, povezane z usposabljanjem zaposlenih za uspešno uporabo implementirane rešitve. Diplomsko delo smo zaključili z izzivi za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: avdio/video konferenčni sistem, spletna konferenca, primerjalna analiza, implementacija produkta
Objavljeno: 24.02.2016; Ogledov: 883; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

8.
Preface
Sandi Klavžar, Bojan Mohar, Tomaž Pisanski, Norbert Seifter, Janez Žerovnik, 2003, predgovor, spremna beseda

Ključne besede: matematika, teorija grafov, konferenca, mathematics, graph theory, conference
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 430; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Dr. Bogumil Vošnjak - politik in diplomat
Aleksandra Gačić, 2014, doktorska disertacija

Opis: Pričujoče delo prikazuje v pomembnih obrisih življenje in delo politika in diplomata dr. Bogumila Vošnjaka. Že njegov oče Mihael in stric Josip Vošnjak sta bistveno doprinesla k zgodovini slovenskega naroda, tako politično kakor tudi gospodarsko. Sad njune vzgoje in vzorov je bil Bogumil Vošnjak, ki ga je predvsem prva svetovna vojna zavihtela v svet političnih in diplomatskih dogajanj. Za slovensko zgodovinopisje je pomemben zaradi več dejavnikov v času burnih dogodkov doma in po svetu v začetku prejšnjega stoletja. Izpostavljena je predvsem njegova vidna vloga v Jugoslovanskem odboru, kjer je kot njegov aktivni član opozarjal svet na Slovence in ostale južne Slovane, ki naj bi se čim prej osvobodili habsburškega jarma ter se združili pod enotno in tuje nadoblasti osvobojeno državo. Kot edini Slovenec je lahko takšno združitev kronal s podpisom Krfske deklaracije, ki je kasneje bila podlaga za ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njegova vztrajnost in bogate izkušnje med vojno so bile poplačane z mestom generalnega sekretarja jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Z imenovanjem za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra na poslaništvu v Pragi se mu je uresničil veliki sen, čeprav le kratkotrajno. Zatem je njegova diplomatska zvezda zamrla, a s političnega prizorišča tako želene Jugoslavije ni poniknil, temveč se je v raznih funkcijah pojavljal v družbenem in političnem življenju skupne države. Svojemu idealu unitaristične jugoslovanske države je sledil skozi vse življenje, med drugo svetovno vojno kot pripadnik Mihailovićevih četnikov in kot emigrant v ZDA po drugi svetovni vojni.
Ključne besede: Bogumil Vošnjak; politična biografija; Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev; Jugoslovanski odbor; Krfska deklaracija; pariška mirovna konferenca; Samostojna kmetijska stranka; jugoslovanska diplomacija; slovenska diplomacija, Slovenci v emigraciji.
Objavljeno: 22.08.2014; Ogledov: 2483; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

10.
ODNOSI Z JAVNOSTMI IN MEDIJI
Sara Podkubovšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Odnosi z mediji in javnostmi postajajo vedno bolj pomembni in nepogrešljivi del družbe, predvsem v poslovnem svetu. Pomagajo vzpostavljati in ohranjati medsebojno komuniciranje, razumevanje, zaupanje in sodelovanje med organizacijami ter okoljem. V diplomskem seminarju je zajeta opredelitev osnovnih pojmov, načrtovanje in izvajanje odnosov z javnostmi, ter odnosov z mediji. Posebej so predstavljena orodja odnosov z mediji, od teh sem več pozornosti namenila novinarski konferenci. Ugotovila sem, da morajo biti odnosi z javnostmi in mediji skrbno načrtovani (kaj so naši cilji, kdo bo pri tem sodeloval, koliko imamo sredstev in koliko časa), saj lahko le tako dosežemo hoteno.
Ključne besede: odnosi z javnostmi, odnosi z mediji, javnost, oglaševanje, novinarska konferenca, Statistični urad Republike Slovenije
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 1646; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (280,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici