Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu sem analiziral, kako se visokotehnološko podjetje v okviru Merilne konference obnaša do svojih javnosti, katere izmed njih so jim najpomembnejše in katerim morajo v prihodnosti dati več poudarka. V teoretičnem delu sem najprej zapisal nekaj o marketingu in komuniciranju v marketingu, nato pa definiral termina javnost in odnosi z javnostmi, zapisal nekaj o zgodovini odnosov z javnostmi po svetu in tudi v Sloveniji sami, nadaljeval z vrednotenjem in razdelitvijo javnosti, kako z javnostmi komuniciramo, katere komunikacijske tehnike poznamo in katere aktivnosti izvajamo v njenih okvirih ter kje vidim prihodnost oz. do zdaj še neizkoriščene ali vsaj premalo izkoriščene priložnosti na področju odnosov z javnostmi. Nato sem nadaljeval na primeru visokotehnološkega podjetja in najprej opisal podjetje, kaj proizvaja in kaj ga dela tako uspešnega v svoji panogi, potem pa še njegovo Merilno konferenco in vse, kar je potrebno za to, da ta dogodek poteka nemoteno in po načrtih. Nadaljeval sem s tremi analizami, in sicer z osnovno analizo posledic, ki jih ima udeležba na Merilni konferenci za vsako izmed ključnih javnosti, SWOT-analizo prednosti, slabosti, priložnosti in groženj ter analizo medijskega pojavljanja Merilne konference v sodelovanju s podjetjem PressClipping, d. o. o. Na koncu pa sem oblikoval še priporočilo za implementacijo pridobljenih spoznanj v naslednjih izvedbah Merilne konference za visokotehnološko podjetje in hkrati tudi splošna priporočila za podjetja pri organiziranju podobnih dogodkov.
Ključne besede: odnosi z javnostmi, merilna konferenca, ključne javnosti, SWOT-analiza, analiza medijskega pojavljanja.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,98 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava okoliščine in posledice, ki so Avstrijo 10. septembra 1919 pripeljale do podpisa sanžermenske mirovne pogodbe z zavezniki. Ta mirovna pogodba je formalno potrdila razpad Avstro-Ogrske monarhije in omogočila nastanek Republike Nemške Avstrije. V nalogi sem se najprej osredotočil na razmere v Evropi po prvi svetovni vojni, omenil sem tudi življenjske, politične in gospodarske razmere, značilne za Avstrijo v obravnavanem obdobju in nato na mirovna pogajanja med avstrijsko in jugoslovansko delegacijo na pariški mirovni konferenci za sklenitev sanžermenske mirovne pogodbe. S pomočjo virov in literature sem orisal najpomembnejše mirovne določbe in se nazadnje osredotočil na sprejetje sanžermenske mirovne pogodbe. Sanžermenska mirovna pogodba je Avstriji v 88. členu mirovne pogodbe prepovedovala združitev z Nemčijo in nalagala visoko plačilo vojne odškodnine, povzročene med prvo svetovno vojno. Avstrijska delegacija je zato nasprotovala podpisu mirovne pogodbe, vendar jo je bila na koncu prisiljena podpisati, prav tako jugoslovanska in romunska delegacija, ki sta se pritoževali nad določbami o zaščiti narodnih manjšin. Po podpisu sanžermenske mirovne pogodbe je bila Avstrija ekonomsko in gospodarsko oškodovana, saj je postala odvisna od zaveznikov, ki so jo oskrbovale s prehranskimi živili in industrijskimi surovinami.
Ključne besede: Nemška Avstrija, 1919, pariška mirovna konferenca, sanžermenska mirovna pogodba, avstrijska delegacija, jugoslovanska delegacija
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 622; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: Industrija dogodkov je bila pa še posebej prizadeta med časom epidemije Covid-19. V nekaterih primerih so organizacije bile primorane celotno poslovanje ali del poslovanja prilagoditi in prenesti v virtualni svet, kar za zaposlene in udeležence predstavljalo nov izziv. Eden izmed izzivov letošnjega leta je bila tudi organizacija konference z imenom International Simulation Conference, ki je prvič potekala v virtualnem svetu. V tej magistrski nalogi se posvečam predstavitvi in opisu izgradnje načrta za organizacijo virtualne konference, skupaj z kritično oceno izvedbe in predlogi za izboljšave.
Ključne besede: poslovni dogodek, management dogodkov, spletni dogodek, konferenca
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 886; Prenosov: 110
Celotno besedilo (3,12 MB)

Opis: V magistrskem delu je avtor prikazal odnos britanske zunanje politike do političnih problemov na Koroškem v obdobju od konca prve svetovne vojne do izvedbe plebiscita oktobra 1920. V ta namen je avtor analiziral neobjavljene primarne vire, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu. Upošteval je tudi objavljene dokumente britanske diplomacije in najbolj relevantno literaturo. Koroško vprašanje je želel prikazati na izviren način, saj dosedanje študije niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed takrat najpomembnejših držav pri kompliciranem oblikovanju povojne ureditve Evrope in sveta. Območje Celovške kotline je namreč takoj po koncu prve svetovne vojne postalo sporno, saj sta si ga želeli priključiti Avstrija in Država SHS, ki sta nastali na ruševinah Avstro-Ogrske. Do januarja 1919 sta državi (Država SHS se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS) spor preko vojaških bojev in pogajanj o premirju reševali sami, nato pa so vmes posegle svetovne velesile, ki so na pariški mirovni konferenci oblikovale povojno ureditev sveta in na koncu za Celovško kotlino določile izvedbo ljudskega glasovanja – plebiscita. Njegovo izvedbo so zaupali t. i. mednarodni plebiscitni komisiji (ki jo je vodil britanski polkovnik Sydney Capel Peck), ki se je v slabih štirih mesecih delovanja soočala s številnimi problemi, na koncu pa v določenem roku izvedla plebiscit. Avtor je ugotovil, da so do aprila 1919 koroškemu vprašanju Britanci posvečali malo pozornosti, v naslednji fazi pa kar veliko. Vsekakor so bili že zgodaj seznanjeni z nacionalno strukturo Koroške oz. bolje rečeno Celovške kotline, obenem pa tudi z gospodarskimi razmerami v njej in njenim ekonomskim potencialom. Britanci so se tudi zavedali, da je etnična meja med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom potekala po reki Dravi, a pri takšni razmejitvi niso vztrajali. Diplomacija Londona je skušala ohraniti nevtralen odnos do obeh sprtih strani, medtem ko je Italija podpirala avstrijske interese, Francija jugoslovanske, ameriški predsednik Wilson pa je zagovarjal nedeljivost Celovške kotline. Arhivsko gradivo nam hkrati ponuja veliko novih elementov, da bolje osvetlimo in učinkoviteje obrazložimo kompleksnost enega izmed tedanjih ključnih geopolitičnih vprašanj povojne Evrope, in sicer kako omogočiti Avstriji ugodne gospodarske razmere, da bi samostojno zaživela. Zavezniki so namreč želeli preprečiti njeno združitev z Nemčijo (anšlus) in širjenje boljševizma vanjo.
Ključne besede: Koroška, Velika Britanija, Avstrija, Kraljevina SHS, 1918–1920, diplomacija, plebiscit, pariška mirovna konferenca, gospodarstvo, Sydney Capel Peck, Charles Delme Radcliffe, Rudolf Maister
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 1149; Prenosov: 209
Celotno besedilo (769,73 KB)

Opis: Tehnologija razvija in spodbuja različna področja delovanja organizacij ter spreminja ustaljene okvire poslovnega sveta v smislu digitalnega. Ekosistem organizacij se skozi različne plasti delovanja posameznika, družbe, nacionalnih in globalnih okvirov prepleta z osnovno celico družbe. Zagotavlja osnovo za preživetje in trajnost. Zaradi kulturnih, družbenih in ekonomskih sprememb, ki so med drugim tudi pod vplivom digitalnih tehnologij, je svet prešel v pozitivne spremembe življenja zaposlenih, organizacij in družbe nasploh. Povezovanje organizacij v ekosisteme pomeni pot do kompleksnih in neizogibnih povezav, ki ustvarjajo možnosti za dolgoročno povezovanje in moč organizacij. Z usmerjenostjo v inoviranje delovanja s podporo različnih organizacij in ustvarjanjem ekosistemov kot poslovnih modelov, organizacijske vede vnašajo nove principe delovanja v smeri trajnostnega razvoja in neposredne povezljivosti tehnologije s človekom. 38. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti v letu 2019 prinaša nov zagon na področju tako dojemanja posameznika kot bistvenega člena organizacij kot tehnologije, ki spodbuja razvoj različnih vidikov povezanih z digitalnimi spremembami. Digitalno podprti zaposleni, digitalno podprto delo in digitalna podpora tehnologije ustvarja nove trende organizacij, ki pa se vedno znova vračajo v bit svojega delovanja – ekosistem kot paradigmo mreženja in povezovanja posameznikov in organizacij.
Ključne besede: ekosistem, organizacijske vede, digitalizacija, trajnost, mednarodna konferenca
Objavljeno v DKUM: 31.05.2019; Ogledov: 2327; Prenosov: 657
Celotno besedilo (27,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!