| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
9. nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih : varnost v lokalnih skupnostih – dobre prakse, aktualne teme in raziskovanje varnosti v lokalnih skupnostih v zadnjem desetletju
2023, zbornik

Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 9. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Kranju v novembru 2023. Glavna tema konference je varnost v lokalnih skupnostih, poudarek letošnje konference pa je na dobrih praksah, aktualnih temah in raziskovanju v zadnjem desetletju. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru »Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij« ter sodelovanja z raziskovalci iz NIJZ, ZRC SAZU, Univerze v Novi Gorici in praktiki iz policije in lokalnih skupnosti. Prispevki se osredotočajo na različne vidike zagotavljanja varnosti in zaznave groženj v lokalnih skupnostih, vlogo sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti, problematiko drog in zasvojenosti, migracije in integracijo priseljencev, prestopništvo mladih, pravno ureditev zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih, ekološko kriminaliteto, stališča prebivalcev do policije in legitimnost policije. Poleg predstavitve različnih vidikov zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih prispevki predstavljajo tudi primere dobrih praks.
Ključne besede: varnost, raziskovanje, dobre prakse, Slovenija, konferenca
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 213; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (8,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Sanžermenska mirovna pogodba z Republiko Nemško Avstrijo v luči slovenskih in avstrijskih časnikov : magistrsko delo
Dušan Ivanišević, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava okoliščine in posledice, ki so Avstrijo 10. septembra 1919 pripeljale do podpisa sanžermenske mirovne pogodbe z zavezniki. Ta mirovna pogodba je formalno potrdila razpad Avstro-Ogrske monarhije in omogočila nastanek Republike Nemške Avstrije. V nalogi sem se najprej osredotočil na razmere v Evropi po prvi svetovni vojni, omenil sem tudi življenjske, politične in gospodarske razmere, značilne za Avstrijo v obravnavanem obdobju in nato na mirovna pogajanja med avstrijsko in jugoslovansko delegacijo na pariški mirovni konferenci za sklenitev sanžermenske mirovne pogodbe. S pomočjo virov in literature sem orisal najpomembnejše mirovne določbe in se nazadnje osredotočil na sprejetje sanžermenske mirovne pogodbe. Sanžermenska mirovna pogodba je Avstriji v 88. členu mirovne pogodbe prepovedovala združitev z Nemčijo in nalagala visoko plačilo vojne odškodnine, povzročene med prvo svetovno vojno. Avstrijska delegacija je zato nasprotovala podpisu mirovne pogodbe, vendar jo je bila na koncu prisiljena podpisati, prav tako jugoslovanska in romunska delegacija, ki sta se pritoževali nad določbami o zaščiti narodnih manjšin. Po podpisu sanžermenske mirovne pogodbe je bila Avstrija ekonomsko in gospodarsko oškodovana, saj je postala odvisna od zaveznikov, ki so jo oskrbovale s prehranskimi živili in industrijskimi surovinami.
Ključne besede: Nemška Avstrija, 1919, pariška mirovna konferenca, sanžermenska mirovna pogodba, avstrijska delegacija, jugoslovanska delegacija
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 481; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

3.
Vojna za obrambo samostojne Slovenije (1991) v luči poročanja francoskih časopisov : magistrsko delo
Kaja Mujdrica, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je prikazano poročanje francoskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 26. oziroma 27. junijem ter 7. julijem 1991. V ta namen sta bila analizirana najpomembnejša dnevnika, Le Monde in Le Figaro, pri čemer je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Osamosvojitev Slovenije, ki je bila razglašena 25. junija 1991, je med jugoslovanskimi oblastmi in njihovimi oboroženimi silami, Jugoslovansko ljudsko armado, ki so razdružitvi močno nasprotovali in želeli preprečiti razpad jugoslovanske federacije, naletela na oster odpor. Prve dni je bila Slovenija prepuščena moči lastnih oboroženih sil in civilnega prebivalstva, nato pa je v krizo z diplomatskimi akcijami posegla Evropska gospodarska skupnost, pri kateri je bila ena izmed pomembnejših držav Francija. Poročanje analiziranih francoskih dnevnikov je bilo najpogosteje kronološko – dopisniki so po večini spremljali in poročali o odločitvah slovenskega in jugoslovanskega političnega vrha ter o posredovanju evropske dvanajsterice, nekateri pa so dogodke tudi kritično analizirali. V stališčih francoskega političnega vrha je bilo skozi poročanja obeh najbolj reprezentativnih francoskih dnevnikov mogoče zaznati dve nasprotujoči si prizadevanji – ohraniti enotno Jugoslavijo, ob tem pa upoštevati načelo samoodločbe narodov. Vztrajno željo po francoskem obvarovanju ozemeljske integritete Jugoslavije so usmerjali tradicionalna francosko-srbska povezava, bojazen pred eskalacijo etničnih konfliktov na Balkanu, posledično pa tudi pred ponovnim vzponom Nemčije in preteklimi rivalstvi ter možnimi razprtijami v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Spremembo v miselnosti evropskih držav in Združenih držav Amerike je sčasoma povzročila agresija Jugoslovanske ljudske armade. Odločnost Slovencev, vojaška vztrajnost slovenskih obrambni sil (Teritorialne obrambe, milice) in diplomatske povezave slovenskih politikov so 7. julija privedle do podpisa Brionske deklaracije, s čimer je bila potrjena prekinitev sovražnosti, Slovenija pa se je zavezala, da za tri mesece »zamrzne« svojo osamosvojitev.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Francija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Le Monde, Le Figaro, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 05.10.2022; Ogledov: 573; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

4.
Organizacija spletnega dogodka na primeru Virtual International Simulation Conference 2021
Nuša Viher, 2021, magistrsko delo

Opis: Industrija dogodkov je bila pa še posebej prizadeta med časom epidemije Covid-19. V nekaterih primerih so organizacije bile primorane celotno poslovanje ali del poslovanja prilagoditi in prenesti v virtualni svet, kar za zaposlene in udeležence predstavljalo nov izziv. Eden izmed izzivov letošnjega leta je bila tudi organizacija konference z imenom International Simulation Conference, ki je prvič potekala v virtualnem svetu. V tej magistrski nalogi se posvečam predstavitvi in opisu izgradnje načrta za organizacijo virtualne konference, skupaj z kritično oceno izvedbe in predlogi za izboljšave.
Ključne besede: poslovni dogodek, management dogodkov, spletni dogodek, konferenca
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 692; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

5.
KOMUNICIRANJE S STROKOVNIMI JAVNOSTMI: PRIMER KONFERENCE EUROBANKING
Staša Perkuš, 2009, diplomsko delo

Opis: Običajno se ne zavedamo pomena, ki ga ima komuniciranje v vsakdanjem družbenem in pa tudi v gospodarskem življenju, saj je tako razširjeno in integrirano v naše življenje, da je samo po sebi umevno. Pomembno je, da organizacije strateško in organizirano upravljajo odnose s skupinami v okolju in da se zavedajo, da lahko le tako preživijo v okolju drugih organizacij, saj je vedno bolj občutiti tudi pritiske konkurence. Naloga odnosov z javnostmi je razvoj vzajemno koristnih odnosov med organizacijo in njenimi javnostmi, do njih morajo čutiti odgovornost. Ta naj se kaže v odgovornem ravnanju in komuniciranju do zaposlenih, s pomočjo katerih soustvarjajo, do trga, na katerem nastopajo, do lastnikov kapitala, s katerim upravljajo, do naravnega okolja, na katerega vplivajo s svojim delovanjem, in do družbe, ki jim daje dovoljenje za delovanje. Če se bo organizacija vsega tega zavedala in tako tudi ravnala, potem sta ugled in nenazadnje povečan profit za njo dodatna nagrada. Bistvo dobrih odnosov z javnostmi je torej uspešno in učinkovito komuniciranje z različnimi javnostmi, saj komuniciranje tvori bistvo upravljanja in vodenja. Podjetja morajo biti neprestano inovativna, kreativna in prilagodljiva, da bi svoje ključne javnosti obdržala. V zadnjem času je v porastu prirejanje dogodkov kot orodje komuniciranja z javnostmi. Dogodki pa niso le kulturni, športni, zabavni, ampak so vedno bolj v ospredju izobraževalni, saj podjetja postajajo odgovorna do svojih javnosti, tako širših in strokovnih, in jih izobražujejo. Ponavadi so v obliki konference in primarni namen je vsekakor izobraževalni, ljudje pa se je udeležijo tudi zaradi družabne plati programa, ki omogoča navezovanje stikov. Zato je potrebno zagotoviti oboje. Konec koncev danes nedvomno vemo, da dolgoročno zmagujejo najbolj prilagodljivi, ne pa najmočnejši.
Ključne besede: Ključne besede: komuniciranje, javnosti, odnosi z javnostmi, strokovne javnosti, proaktivno komuniciranje, orodja komuniciranja, dogodek, konferenca
Objavljeno v DKUM: 08.03.2021; Ogledov: 585; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Velika Britanija in Koroška, 1918–1920
Janez Osojnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je avtor prikazal odnos britanske zunanje politike do političnih problemov na Koroškem v obdobju od konca prve svetovne vojne do izvedbe plebiscita oktobra 1920. V ta namen je avtor analiziral neobjavljene primarne vire, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu. Upošteval je tudi objavljene dokumente britanske diplomacije in najbolj relevantno literaturo. Koroško vprašanje je želel prikazati na izviren način, saj dosedanje študije niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed takrat najpomembnejših držav pri kompliciranem oblikovanju povojne ureditve Evrope in sveta. Območje Celovške kotline je namreč takoj po koncu prve svetovne vojne postalo sporno, saj sta si ga želeli priključiti Avstrija in Država SHS, ki sta nastali na ruševinah Avstro-Ogrske. Do januarja 1919 sta državi (Država SHS se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS) spor preko vojaških bojev in pogajanj o premirju reševali sami, nato pa so vmes posegle svetovne velesile, ki so na pariški mirovni konferenci oblikovale povojno ureditev sveta in na koncu za Celovško kotlino določile izvedbo ljudskega glasovanja – plebiscita. Njegovo izvedbo so zaupali t. i. mednarodni plebiscitni komisiji (ki jo je vodil britanski polkovnik Sydney Capel Peck), ki se je v slabih štirih mesecih delovanja soočala s številnimi problemi, na koncu pa v določenem roku izvedla plebiscit. Avtor je ugotovil, da so do aprila 1919 koroškemu vprašanju Britanci posvečali malo pozornosti, v naslednji fazi pa kar veliko. Vsekakor so bili že zgodaj seznanjeni z nacionalno strukturo Koroške oz. bolje rečeno Celovške kotline, obenem pa tudi z gospodarskimi razmerami v njej in njenim ekonomskim potencialom. Britanci so se tudi zavedali, da je etnična meja med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom potekala po reki Dravi, a pri takšni razmejitvi niso vztrajali. Diplomacija Londona je skušala ohraniti nevtralen odnos do obeh sprtih strani, medtem ko je Italija podpirala avstrijske interese, Francija jugoslovanske, ameriški predsednik Wilson pa je zagovarjal nedeljivost Celovške kotline. Arhivsko gradivo nam hkrati ponuja veliko novih elementov, da bolje osvetlimo in učinkoviteje obrazložimo kompleksnost enega izmed tedanjih ključnih geopolitičnih vprašanj povojne Evrope, in sicer kako omogočiti Avstriji ugodne gospodarske razmere, da bi samostojno zaživela. Zavezniki so namreč želeli preprečiti njeno združitev z Nemčijo (anšlus) in širjenje boljševizma vanjo.
Ključne besede: Koroška, Velika Britanija, Avstrija, Kraljevina SHS, 1918–1920, diplomacija, plebiscit, pariška mirovna konferenca, gospodarstvo, Sydney Capel Peck, Charles Delme Radcliffe, Rudolf Maister
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 935; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (769,73 KB)

7.
Upravljanje videoklicev in videokonferenc za arhitekturo IP-multimedijskega podsistema : diplomsko delo
Martin Cvetko, 2020, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo se seznanili z delovanjem arhitekture IP-multimedijskega podsistema in zanj razvili sistem upravljanja video klicev in videokonferenc. Predstavili smo osnovne principe delovanja podsistema, potek komunikacije in prenos podatkov znotraj arhitekture in z zunanjimi komponentami - z dvema ali več odjemalci. S pomočjo oblačne arhitekture Clearwater IMS smo zasnovali primerno okolje za izvedbo video klica, ki smo ga nadgradili s komponentami video konference. Opisali smo različne tehnologije in aplikacije, ki so bile pomembne pri razvoju arhitekture ali so potrebne pri delovanju video klicev in video konferenc. Implementacija video klicev in konferenc je bila izvedena v virtualnem okolju.
Ključne besede: IP-MULTIMEDIJSKI PODSISTEM, VIDEOKLIC, VIDEO KONFERENCA, SIP
Objavljeno v DKUM: 11.11.2020; Ogledov: 958; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

8.
Ekosistem organizacij v dobi digitalizacije : konferenčni zbornik
2019, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci

Opis: Tehnologija razvija in spodbuja različna področja delovanja organizacij ter spreminja ustaljene okvire poslovnega sveta v smislu digitalnega. Ekosistem organizacij se skozi različne plasti delovanja posameznika, družbe, nacionalnih in globalnih okvirov prepleta z osnovno celico družbe. Zagotavlja osnovo za preživetje in trajnost. Zaradi kulturnih, družbenih in ekonomskih sprememb, ki so med drugim tudi pod vplivom digitalnih tehnologij, je svet prešel v pozitivne spremembe življenja zaposlenih, organizacij in družbe nasploh. Povezovanje organizacij v ekosisteme pomeni pot do kompleksnih in neizogibnih povezav, ki ustvarjajo možnosti za dolgoročno povezovanje in moč organizacij. Z usmerjenostjo v inoviranje delovanja s podporo različnih organizacij in ustvarjanjem ekosistemov kot poslovnih modelov, organizacijske vede vnašajo nove principe delovanja v smeri trajnostnega razvoja in neposredne povezljivosti tehnologije s človekom. 38. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti v letu 2019 prinaša nov zagon na področju tako dojemanja posameznika kot bistvenega člena organizacij kot tehnologije, ki spodbuja razvoj različnih vidikov povezanih z digitalnimi spremembami. Digitalno podprti zaposleni, digitalno podprto delo in digitalna podpora tehnologije ustvarja nove trende organizacij, ki pa se vedno znova vračajo v bit svojega delovanja – ekosistem kot paradigmo mreženja in povezovanja posameznikov in organizacij.
Ključne besede: ekosistem, organizacijske vede, digitalizacija, trajnost, mednarodna konferenca
Objavljeno v DKUM: 31.05.2019; Ogledov: 2099; Prenosov: 477
.pdf Celotno besedilo (27,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

9.
USTANOVNI OČETJE LJUBLJANSKE PRAVNE FAKULTETE V HABSBURŠKI MONARHIJI: PITAMIC, VOŠNJAK, ŽOLGER
Nuša Žirovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Leonid Pitamic je bil slovenski pravnik. Sodeloval je pri komisiji za Narodno vlado v Ljubljani, na mirovni konferenci v Parizu, imenovan je bil v Deželno vlado za Slovenijo, dejaven je bil tudi na letnih skupščinah Društva narodov v Ženevi ter bil stalni član arbitražnega sodišča v Haagu in izredni poslanik ter pooblaščeni minister Kraljevine Jugoslavije pri vladi v Združenih državah Amerike v Washingtonu. Ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani je bil imenovan med prve redne profesorje in izvoljen za prvega dekana na Pravni fakulteti v Ljubljani. Delovanje fakultete je otvoril s predavanjem Pravo in revolucija. Bil je član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, od njene ustanovitve pa tudi redni član Akademije znanosti in umetnosti. Bogumil Vošnjak je bil pisec, politik in diplomat. Skupaj s Hrvatom Antejem Trumbićem je med prvo svetovno vojno sodeloval pri razglasitvi Krfske deklaracije. Bil je tajnik Jugoslovanskega odbora v emigraciji, poslanec v Narodni skupščini in poslanik Kraljevine SHS v Pragi. Imenovan je bil za profesorja političnih ved na Univerzi v Zagrebu. Po drugi svetovni vojni je že drugič odšel v izseljenstvo, kjer je deloval kot član Slovenskega narodnega odbora v Washingtonu in nekaj časa pri Svobodni Evropi. Ivan Žolger je bil slovenski pravnik in diplomat. Imenovan je bil v uradniško vlado Ernesta Seidlerja za ministra brez listnice. Kot minister je bil prvi in edini Slovenec na takšnem položaju v Avstriji v času habsburške monarhije. V Narodni vladi je bil imenovan za predsednika upravne komisije v oddelek za notranje zadeve, Anton Korošec pa ga je predlagal za glavnega slovenskega zastopnika Društva narodov v Ženevi. Med drugim je bil imenovan tudi za rednega profesorja na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Ključne besede: Leonid Pitamic, Bogumil Vošnjak, Ivan Žolger, Narodna vlada, Društvo narodov, mirovna konferenca v Parizu, Pravna fakulteta v Ljubljani.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 2198; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

10.
Afrika Posledice kolonizacije in dekolonizacije
Simon Rubin, 2016, diplomsko delo

Opis: Afrika. Vedno, ko pomislimo ali slišimo ime, nam zdrami domišljijo. Začnemo razmišljati, kam dati ta pojem, mogoče se spomnimo na kako humanitarno akcijo, Karitas, misijonarje, vojne, pokole, kavo, agrume, puščavo, safari, počitnice? V diplomskem delu smo se dotaknili kolonizacije celine, posledic dveh svetovnih vojn, dekolonizacije in posledic vseh teh procesov. Celina, ki je bila še ne slabih tristo let v preteklost le obris obale na svetovnih zemljevidih in atlasih. Afriko je v drugi polovici 19. stoletja prizadela najhujša oblika človeške bolezni, želja po bogastvu in za dosego cilja se niso izbirala sredstva, pohlep je bil plačan v človeških žrtvah in krvi. V 60-ih letih 20. stoletja se je Afrika zbudila in stopila na pot ponovne pridobitve svobode in samostojnosti. Hodila je po trnovi poti polni ovir. Že takrat so sledile visokoleteče napovedi vzpona zatiranih ljudstev in uveljavljanja na svetovnem odru, ki se (še) niso uresničile. Prav tako se niso uresničile napovedi o človeških poletih na druge planete v našem sončnem sistemu. Priznati pa moramo, da Afrika ima potenciale, naravne vire, naravo, ljudi, ki počasi in vztrajno napredujejo, ohranjajo stike s tradicionalnim in gradijo svojo zgodovino in prihodnost. Edino kar ostane je vprašanje: Ali bodo imela afriška ljudstva koristi iz tega napredka in pridobljenega bogastva?
Ključne besede: Kolonizacija, dekolonizacija, kolonija, protektorat, Afrika, zgodovina, imperializem, Berlinska konferenca, Afriška unija, Gibanje neuvrščenih.
Objavljeno v DKUM: 18.03.2016; Ogledov: 3266; Prenosov: 405
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici