| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Delovanje umetne mišice hasel : magistrsko delo
Matija Ramšak, 2024, magistrsko delo

Opis: Raziskovalno delo magistrskega dela obsega raziskavo mišice HASEL. Proučen je bil način izdelave in kateri so najprimernejši materiali za izdelavo ustrezno delujoče mišice. Delo zajema pripravo programa za preizkušanje mišic v programu Matlab-Simulink in merjenje pomikov mišic v odvisnosti od električne napetosti. V raziskavi se je mišice zbujalo z napetostjo 6 kV. Pri tem so bili doseženi majhni pomiki mišic, ki so bili zaznani z laserskim merilcem. Želelo se je prikazati drugačno obliko mehkega aktuatorja, njegove prednosti in bodoča področja uporabe. V raziskavo so bile zajete različne velikosti in tipi mišice HASEL. S preizkusno ploščico skupaj s krmilno ploščo v programu Matlab-Simulink se je mišice krmililo na tri načine: zbujanje s konstantno napetostjo, zbujanje na signal (step funkcija, pulzni generator) in regulacija z regulatorjem P ali PID, kjer se je mišico pomikalo na želeno razdaljo, ki je bila izmerjena z laserskim merilcem. V delu so tudi podani in pojasnjeni komentarji na odzive mišic.
Ključne besede: mišica HASEL, MATLAB, visoka napetost, krmiljenje, kapacitivnost, kondenzator, digitalni signalni krmilnik
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 38; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (5,78 MB)

2.
ANALIZA MOŽNOSTI IZKLJUČITVE ČRPALKE HLADILNE VODE KONDENZATORJA NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO
Tadej Srpčič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so opisane ključne komponente sekundarnega in terciarnega kroga Nuklearne elektrarne Krško ter njihovo delovanje. S preračunom oziroma analizo smo želeli ugotoviti, ali bi elektrarna obratovala stabilno, če bi izključili eno črpalko hladilne vode kondenzatorja, in kako bi se pri tem spremenili parametri elektrarne. Analiza je pokazala, da obratovanje z dvema črpalkama s tehničnega vidika ni problematično, z ekonomskega pa nesmiselno, tudi ob idealnih pogojih za celoten termodinamski proces. Zmanjšanje lastne rabe, ki se zgodi ob izklopu črpalke, ne pokrije padca v omrežje oddane moči. Razlog temu je poslabšanje ključnih termodinamičnih parametrov krožnega procesa NEK.
Ključne besede: terciarni krog, sekundarni krog, kondenzator, črpalka hladilne vode kondenzatorja, Nuklearna elektrarna Krško
Objavljeno v DKUM: 10.09.2019; Ogledov: 1447; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

3.
Vgradnja senzorskega sistema za pogon električnega kolesa in izdelava ohišja za hlajenje ter zaščito elektronike
Kristijan Polovič, 2018, diplomsko delo

Opis: To diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem elektronskem delu spoznamo postopek izdelave 74 V baterijskega paketa, ki omogoča obratovanje trifaznega motorja moči 3 kW, od začetne ideje do končne izvedbe. Zraven pa še postopek izdelave prožilno močnostne enote za MOSFET tranzistorje, izračun dc-link kondenzatorja in namestitev BMS naprave. Pri izdelavi baterijskega paketa nam je priskočilo na pomoč podjetje Comtron, ki nam je omogočilo uporabo njihove naprave za dvosmerno točkovno varjenje baterij. Pri izdelavi prožilno močnostne enote pa smo si pomagali z nasveti podjetja Emsiso. Pri drugem strojnem delu diplome je prikazano konstruiranje in izdelava celotnega ohišja baterije ter nosilcev ohišja baterije.
Ključne besede: prožilno močnostna enota, kapacitivna banka, valovitost toka, valovitost napetosti, dc-link kondenzator, dvosmerno točkovno varjenje, BMS
Objavljeno v DKUM: 04.09.2018; Ogledov: 1322; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

4.
Optimizacija energetske učinkovitosti hladilnega sistema sanitarne toplotne črpalke gorenje
Tjaša Kišek, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo opisali potek in rezultate optimizacije hladilnega sistema sanitarne toplotne črpalke. Vpliv na enakomerno distribucijo hladiva v uparjalnik smo ugotavljali z meritvami povečanja hitrosti hladiva pred distributorjem. Ugotovili smo, da s povečanjem hitrosti nismo izboljšali distribucije hladiva. Z zamenjavo radialnega ventilatorja z aksialnim smo ugotavljali ali je radialni ventilator razlog za neenakomeren dovod zraka na uparjalnik. Ugotovili smo, da je z aksialnim ventilatorjem boljša izkoriščenost uparjalnika. V drugem delu magistrske naloge smo z različnimi vzorci kondenzatorja izvedli meritve segrevanja vode ter s spremljanjem različnih parametrov določili optimalno velikost kondenzatorja.
Ključne besede: distribucija hladiva, kondenzator, uparjalnik, COP, toplotna črpalka, energetska učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 11.10.2017; Ogledov: 1736; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (4,67 MB)

5.
Termodinamična minimizacija generiranja entropije odjemne parne kondenzacijske turbine v toplarnah in predlogi izboljšav v procesu
Dušan Strušnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava razvoj, izdelavo in verifikacijo modelov termodinamične minimizacije generiranja entropije odjemne parne kondenzacijske turbine v toplarnah, modele termoekonomske, eksergoekonomske analize denarnih tokov prodane toplote in predloge izboljšav v procesu. Modeli so izdelani s programskim paketom Matlab-Simulink, ki omogoča numerično simulacijo linearnih in nelinearnih sistemov. Modeli nelinearnih sistemov so izdelani iz orodnih skupin umetne nevronske mreže in mehkih sistemov za sprejemanje odločitev. Simulacijski modeli so verificirani z realnimi procesnimi podatki, rezultati verifikacije modelov pa potrjujejo kvaliteto izdelanih modelov. Modeli so sposobni sprotno izračunavati količine generirane entropije odjemne parne kondenzacijske turbine, generirano entropijo kondenzatorja turbine ter termoekonomske in eksergoekonomske denarne tokove prodane toplote daljinskega ogrevanja in tehnološke pare. Model termodinamične minimizacije generiranja entropije odjemne parne kondenzacijske turbine simulira generiranje entropije sklopov regulacijskih ventilov odjemne parne kondenzacijske turbine in dušilnih loput vodne pare, ki vstopajo v grelnike daljinskega ogrevanja. S predlogi izboljšav v procesu, ki se izražajo s predelavo parne armature in spremenjenim postopkom obratovanja, se količina generirane entropije odjemne parne kondenzacijske turbine zmanjša. Model termodinamične minimizacije generiranja entropije odjemne parne kondenzacijske turbine simulira generiranje entropije kondenzatorja turbine, generiranje entropije črpalnega sistema ejektor in generiranje entropije električne vakuumske črpalke. Predlogi izboljšav v procesu se izražajo z vgraditvijo toplotne črpalke v kondenzator turbine in z umestitvijo dodatnih priključnih mest za izčrpavanje plinov iz kondenzatorja turbine. S predlogi izboljšav v procesu se koristno izrabi odpadna toplota iz kondenzatorja turbine in poveča učinkovitost črpalnega sistema. Model termoekonomske in eksergoekonomske analize denarnih tokov prodane toplote daljinskega ogrevanja in tehnološke pare simulira in primerja denarna tokova prodane toplote po termoekonomskem in eksergoekonomskem postopku in podaja rezultate vpliva metodoloških razlik med postopkoma.
Ključne besede: entropija regulacijskih ventilov turbine, eksergija črpalnega sistema ejektor, denarni tok eksergije daljinskega ogrevanja, kondenzator turbine
Objavljeno v DKUM: 05.04.2016; Ogledov: 4370; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (13,33 MB)

6.
Pulzno gostotno moduliran mikrorazsmernik z aktivnim razklopitvenim tokokrogom
Lucijan Korošec, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo področje enofaznih razsmerniških pretvornikov za posamezne fotovoltaične module, imenovanih mikrorazsmerniki. Pri teh sistemih vhod predstavlja fotovoltaični vir enosmerne in v delovni točki sistema konstantne moči, izhod pa v obliki lokalnega bremena ali električnega omrežja zahteva odjem z izmenično močjo. Posledično je zaradi nenehne razlike v proizvajani in porabljeni moči zahtevana razklopitev s čim manjšo energijsko posodo – razklopitvenim kondenzatorjem, kar predstavlja največji izziv obravnavane tematike, saj vrednost kapacitivnosti, napetostni nivoji in sama velikost razklopitvenega kondenzatorja določajo velikost, ceno in življenjsko dobo celotnega pretvornika. Hkrati velikost pretvornika oz. uporabljenih komponent določa predvsem stikalna frekvenca delovanja sistema, njeno dvigovanje in s tem zmanjševanje velikosti komponent pa omejujejo stikalne izgube uporabljenih tranzistorjev in diod, ki vodijo v slabši izkoristek pretvorbe energije. Glede na te izzive v doktorski disertaciji podajamo pregled obstoječih struktur mikrorazsmernikov in njihovih delovanj. Na podlagi dvostopenjskega mikrorazsmernika z enosmerno zbiralko (DC-linkom), ki dobro zaobide problem velikosti in življenjske dobe razklopitvenega kondenzatorja, smo predlagali novo strukturo pretvornika. Ta uvaja v konfiguracijo vezja aktivni razklopitveni tokokrog z razklopitvenim kondenzatorjem in visokofrekvenčno izmenično zbiralko (HFAC-link) ter v nasprotju z obstoječo rešitvijo omogoča izvedbo mehkega preklapljanja stikal, posledično pa uporabo visoke stikalne frekvence delovanja pretvornika. Zaradi specifičnega načina delovanja smo pri vodenju predlaganega mikrorazsmernika uporabili pulzno gostotno modulacijo. Vodenje pretvornika smo zaradi kompleksnosti in visoke stikalne frekvence (100 kHz) izvedli na programarljivem polju logičnih vrat (FPGA), samo delovanje predlagane strukture mikrorazsmernika pa smo eksperimentalno preverili.
Ključne besede: Mikrorazsmernik, pulzno gostotna modulacija, razklopitveni kondenzator, aktivni razklopitveni tokokrog, visokofrekvenčna izmenična zbiralka.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2015; Ogledov: 2063; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

7.
OBVLADOVANJE STROŠKOV KAKOVOSTI ZA SERIJO HLADILNO-ZMRZOVALNIH APARATOV PODJETJA GORENJE, D.D.
Brane Jehart, 2010, diplomsko delo

Opis: Kakovost je kategorija, ki ima svojo vrednost, ceno in stroške. Podjetje mora za te stroške zagotavljati vse potrebne informacije, da je z njimi kar najbolj seznanjeno, saj lahko le ob zadostni informiranosti te stroške obvladuje oziroma zmanjšuje. Problem, ki ga rešujemo bomo prikazali skozi stroške neustrezne kakovosti, podrobneje so to notranji stroški odpravljanja napak, saj proizvodi še niso dosegli končnih uporabnikov. Serija neustreznih izdelkov zajema 586 hladilno-zamrzovalnih aparatov. Ti aparati so že odpremljeni v poslovne enote Gorenja v Avstriji, Nemčiji in na Poljskem. Neustrezno kakovost predstavlja priključen delovni kondenzator P0, ki lahko ob tokovni špici poči, kar potencialno predstavlja tudi nevarnost požara. Tehnična rešitev problema je v menjavi priključenega delovnega kondenzatorja P0, z delovnim kondenzatorjem P2. Predvideli smo dve možni alternativi popravila, in sicer popravilo aparatov na trgu ali popravilo aparatov v Velenju. Za obe alternativi smo predstavili vse potrebne postopke, od prvega koraka, ki predstavlja izvedbo zapore za neustrezne aparate, pa do popravila aparatov na trgu ali v Velenju. Ekonomska analiza stroškov neustrezne kakovosti aparatov je temelj za odločitev o načinu popravila. Rezultati analize nedvomno kažejo, da je popravilo ugodnejše, če aparate popravimo v Velenju. Na to odločitev vplivajo tudi dejavniki, ki jih ne moremo ovrednotiti s stroški, njihova ocena pa potrjuje pravilnost odločitve o načinu popravila
Ključne besede: // kakovost // neustrezna kakovost // stroški kakovosti // delovni kondenzator // popravilo izdelkov // stroški materiala //stroški dela // stroški storitev // način popravila //
Objavljeno v DKUM: 20.10.2010; Ogledov: 2801; Prenosov: 137
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Klimatska naprava za pripravo zraka vodnega bazena in sušilnika lesa
Matjaž Hedžet, 1990, diplomsko delo

Ključne besede: klima, kondenzator, uparjalnik, hladilnik, vodni bazen, sušilnik lesa
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 2385; Prenosov: 0

9.
10.
Izkoriščanje odpadne toplote za gretje tehnološke vode : diplomsko delo
Jože Knez, 1995, diplomsko delo

Ključne besede: toplotna črpalka, grelno število, kondenzator, uparjalnik
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 3081; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici