| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PROŽNO DELOVNO RAZMERJE KOT IZZIV NA NOVO UREDITEV ŠTUDENTSKEGA DELA
Natalija Berič, 2009, diplomsko delo

Opis: Živimo v obdobju nenehnega učenja, kjer je izobrazba zelo pomembna. Že majhne otroke učimo, da se je potrebno učiti, da jim bo šlo v življenju lažje. Vendar pa so s šolanjem in študijem povezani tudi ogromni stroški. Iz vidika študentov imamo v Sloveniji dokaj dober sistem študentskega dela, ki pomaga študentom in dijakom izboljšati gmotni položaj, da si lahko v študijskih časih, ne le s štipendijo, ampak tudi z denarjem, ki si ga prislužijo sami, izboljšajo svoj gmotni položaj in živijo boljše, predvsem pa lažje življenje. Ko slovenskega študenta vprašamo o glavnih prednostih, ki jih status študenta prinaša, je študentsko delo zelo visoko na lestvici. V Sloveniji študentje niso zaposleni. Delajo na podlagi napotnice študentskega servisa, ki študentom zagotavlja delo. V zameno dobi študentski servis koncesijsko dajatev, študent ali dijak pa delo. Študentje za delo ne plačujejo dajatev, edino če znesek nakazila na napotnico preseže 400 €, se plača akontacija dohodnine. Študentsko delo nudi iz vidika študenta dokaj dobre možnosti za bolj ali manj dober zaslužek za študenta ali dijaka v razmeroma kratkem času. Na drugi strani, iz vidika delodajalca, če preračunamo dejstva, ugotovimo, da je študentsko delo razmeroma draga oblika dela v primerjavi z delom po drugih oblikah pogodb, ki urejajo delo. Zato bi bilo iz vidika delodajalca morda smotrno razmisliti o drugačni ureditvi študentskega dela. Morda je rešitev v nadomestitvi obstoječe ureditve s fleksibilnimi oblikami dela, kot so na primer: zaposlitev za krajši delovni čas, pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, podjemna in avtorska pogodba itd. Velika večina slovenskih študentov dela med študijem. Študentsko delo je dobra možnost za študente in dijake, da si izboljšajo svoj gmotni položaj. Kljub temu, da bi bilo morda smotrno razmisliti o novi ureditvi študentskega dela, pa je študentsko delo za študente še vedno zelo pomembno. Ampak prioriteta študenta je, in mora tudi v naprej ostati, študij, ne delo.
Ključne besede: občasna in začasna dela študentov in dijakov, prožno delovno razmerje, cena dela, napotnica študentskega servisa, študentski servis, koncesijska dajatev, ureditev v pravu nekaterih tujih držav
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 1962; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

2.
FINANCIRANJE NEPRIDOBITNIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ
Vesna Kikelj, 2010, diplomsko delo

Opis: Z nepridobitnimi organizacijami se srečujemo vsak dan- šolstvo, zdravstvo, športne dejavnosti, kultura, sociala, varstvo, ipd. Skupna značilnost teh organizacij je, da ustvarjanje dobička ni njihov osnovni namen delovanja. Seveda se kljub temu borijo za čim večje finančne vire, saj jim le ti omogočajo delovanje in doseganje namena organizacije. Načini zbiranja in pridobivanja sredstev so v diplomski nalogi podrobneje predstavljeni. En od teh načinov je tudi pridobivanje sredstev od prirejanja iger na srečo. V Sloveniji je, po Zakonu o igrah na srečo, vsak prireditelj iger na srečo dolžan plačati koncesijsko dajatev. Do dela teh koncesijskih dajatev sta upravičeni tudi Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in Fundacija za šport, ki sta bili ustanovljeni ravno z namenom razdeljevanja teh dajatev. Na podlagi tega so prejemnice sredstev, pridobljenih od prirejanja iger na srečo, le tri vrste organizacij, in sicer: invalidske, humanitarne in športne organizacije. To pa ni pravičen način razdeljevanja teh sredstev, na primer na Hrvaškem se ta sredstva zbirajo v državni proračun in do njih so upravičene tudi ostale vrste organizacij, kot so izobraževalne, kulturne, humanitarne, zdravstvene, socialne, ipd. Tak način razdeljevanja bi po našem mnenju morali uvesti tudi v Sloveniji.
Ključne besede: - nepridobitne organizacije, - igre na srečo, - fundacija, - financiranje, - koncesijska dajatev
Objavljeno: 01.12.2010; Ogledov: 3125; Prenosov: 488
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

3.
Študentsko delo v luči nove zakonodaje
Tamara Pivec, 2017, diplomsko delo

Opis: Tematika študentskega dela je že kar nekaj časa zelo privlačna in zanimiva, sploh v zadnjem času zaradi spremembe zakonodaje. Čeprav je na to in podobno temo narejenih že kar nekaj raziskav, diplomskih seminarjev in magistrskih nalog, jih na temo nove zakonodaje in njenih vplivov na vse udeležence (dijake, študente, delodajalce) ni prav veliko, zato sem se odločila, da vse to na novo proučim. S študentskim delom sem se srečala tudi v praksi, zato vem, s kakšnimi težavami smo se soočali v prejšnji in se soočamo v zdajšnji zakonodaji.
Ključne besede: študentsko delo, nova pravna ureditev zakonodaje študentskega dela, delodajalci, študentje, študentski servisi, dohodnina, koncesijska dajatev, prispevki za socialno varnost.
Objavljeno: 21.03.2018; Ogledov: 293; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici