| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Izzivi vodenja malega zasebnega družinskega podjetja s koncesijo
Tim Nedeljko, 2020, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega projekta smo pregledovali in proučevali literaturo s področja dostopnosti zdravstvenih storitev, prednostih, slabostih malih družinskih podjetij, problematike ureditve koncesij, javnega in zasebnega zdravstva ter raziskovali gospodarski pomen in vlogo malega podjetja. Cilji raziskave so bili ugotoviti, kateri izzivi in problemi vodenja malega družinskega podjetja so v ospredju, katere so prednosti in pomanjkljivosti dejstva, da je podjetnik koncesionar ter pregledati in predstaviti povezavo med javnim in zasebnim. Ugotovili smo, da največjo promocijo podjetja predstavljajo kvalitetne in dobro opravljene storitve. Tudi mala družinska podjetja s koncesijo so konkurenčna javnim zavodom. Izziv podjetja v prihodnje je ohraniti kvalitete, kot so: strpnost, dober občutek za uporabnike, potrpežljivost, pozitivna miselnost, varnost, razumevanje in natančnost. V empiričnem delu smo predstavili izbrano malo družinsko podjetje s podeljeno koncesijo za opravljanje prevozov na preglede, zdravljenje in terapije na podlagi dokumenta Nalog za prevoz, ki ga izda osebni zdravnik. Opravili smo intervju z direktorjem in lastnikom podjetja o izzivih in viziji vodenja malega družinskega podjetja ter ugotovili, da je osrednji izziv lastnika podjetja tudi v prihodnje ohraniti dobre medsebojne odnose med zaposlenimi in uporabniki storitev, ustrezno kvaliteto in dostopnost storitev, kar smo tudi raziskovali s pomočjo anketnega vprašalnika, rezultate smo grafično prikazali ter analizirali. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je malo družinsko podjetje v kvaliteti in izvedbi storitev lahko konkurenčno velikim javnim zavodom.
Ključne besede: Izzivi vodenja, malo družinsko podjetje, koncesija, uporabniki zdravstvenih storitev
Objavljeno: 30.11.2020; Ogledov: 176; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
Javno dobro v slovenskem in hrvaškem pravu
Mark Šuler, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena ureditev javnega dobra v slovenskem in hrvaškem pravu. Slovensko pravo pod pojem dobro uvršča zgolj javno dobro, medtem ko hrvaško pravo pod ta pojem uvršča javno dobro, splošno dobro in dobro v interesu Republike Hrvaške. Pod javno dobro v hrvaškem pravu spadajo zgolj stvari, ki so v lasti Republike Hrvaške, medtem, ko po slovenskem lahko spadajo tudi stvari, ki so v lasti oseb zasebnega prava. Značilnost javnega dobra je njegova splošna uporaba, kar pomeni, da ga lahko uporablja vsakdo. Mogoča pa je tudi njegova posebna uporaba na temelju koncesije ali na drugih pravnih temeljih. V magistrskem delu je podrobneje obravnavana koncesija na splošnem dobru, kamor po hrvaškem pravu spadajo stvari, na katerih ni mogoče pridobiti lastninske ali druge stvarne pravice. Osrednja tema magistrske naloge je predstavitev primerjave med obema sistemoma, ki obirata drugačen pristop pri opredeljevanju pojma javno dobro.
Ključne besede: splošno dobro, dobro v interesu Republike Hrvaške, javno dobro, koncesija na splošnem dobru
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 552; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (870,10 KB)

3.
Skrb za zapuščene živali v občinah
Vesna Mihovilovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Zapuščenim živalim se mora zagotoviti pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču, zavetišče pa je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvaja, kot gospodarska javna služba. Če je neka dejavnost potrebna za normalno delovanje družbe in je zato ni mogoče prepustiti zasebnemu sektorju v upravljanje, se jo podredi javnopravnemu režimu javne službe, ki je v organizaciji države ali lokalne skupnosti. Javne službe delimo na negospodarske in gospodarske, slednje se lahko zagotavlja v različnih oblikah: režijski obrat, javni gospodarski zavod, javno podjetje, s podeljevanje koncesij. Koncesija je neke vrste pooblastilo, ki ga po predpisanem postopku in obliki, podeli država ali lokalna skupnost osebi civilnega prava, torej opravljanje neke dejavnosti se prenese v zasebno sfero, ampak ostaja pod nadzorstvom javne oblasti. Koncesija je tudi najbolj pogosta oblika izvajanja gospodarske javne službe pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih živali v zavetišču, ki se je poslužujejo Slovenske občine. Zakon o gospodarskih javnih službah točno določa po kakšnem postopku morajo izbrati koncesionarja. Prvo sprejmejo odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe, sledi koncesijski akt na podlagi katerega se objavi javni razpis, nato se o izbiri koncesionarja odloči z upravno odločbo ter z njim sklene koncesijsko pogodbo. Občina Škofja Loka v tem delu ni spoštovala zakonodaje, kljub temu da ima sklenjeni pogodbi z dvema zavetiščema za oskrbo mačk in psov na njenem območju, pa za to ni sprejela ustrezne pravne podlage in opravila izbire izvajalca na podlagi javnega razpisa. Seveda pa ni osamljen primer, velik odstotek občin po Sloveniji skrbi za zapuščene živali, nima urejene v skladu z zakonodajo. S tem, ko niso sprejele ustrezne pravne podlage in objavile javnega razpisa, kršijo načelo ustavnosti in zakonitosti ter prepovedi diskriminacije - zagotovitev enakih možnosti za vse potencialne prijavitelje, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za zavetišča za zapuščene živali.
Ključne besede: zapuščene živali, zavetišče, občina, gospodarska javna služba, koncesija, koncesijski akt, koncesijska pogodba, javni razpis
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 766; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (905,08 KB)

4.
Kompetence vodij v domovih za ostarele v Sloveniji
Dejan Marinčič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Različna delovna mesta zahtevajo različne človekove kompetence. Določene kompetence so nam dane že ob rojstvu, nekaterih kompetenc pa se je mogoče priučiti. Pomembno je, da se zavedamo, da določena delovna mesta potrebujejo človeka, ki ima dobro razvite določene kompetence. Raziskali smo, katere kompetence imajo direktorji domov za ostarele v Sloveniji in kako zaposleni ocenjujejo kompetence svojih direktorjev. Raziskavo smo izvedli v 16 domovih za ostarele v Sloveniji. Od tega je bilo 9 državnih domov za ostarele in 7 zasebnih domov za ostarele s koncesijo. V raziskavi je sodelovalo 9 direktorjev javnih domov za ostarele ter 73 zaposlenih v javnih domovih, 7 direktorjev zasebnih domov za ostarele in 57 zaposlenih v zasebnih domovih. Skupaj torej 146 anketirancev. Za raziskavo smo uporabili dva vprašalnika. Prvi vprašalnik je bil namenjen samooceni kompetenc direktorjev domov za ostarele, drugi vprašalnik pa je bil namenjen zaposlenim v domovih za ostarele, da ocenijo kompetence svojih direktorjev. V teoretičnem delu opisujemo kompetence, ki jih razvrščamo na ključne, temeljne ali generične, delovno specifične in managerske kompetence. Po Staretu (2007) smo opisali tudi kompetenčni model vodenja in opisali sedem ključnih kompetenc, ki smo jih tudi raziskovali. V teoretičnem delu predstavljamo domove za ostarele v Sloveniji. Osredotočili smo se na javne domove v Sloveniji in zasebne domove v Sloveniji s koncesijo. Predstavili smo, kako so pravno urejeni in kako se financirajo. Opisali pa smo tudi vse domove, ki so sodelovali v raziskavi. Oblikovali smo sedem sklopov kompetenc in jim izračunali povprečne vrednosti. Te sklope kompetenc smo opredelili kot delovna prožnost, ustvarjalnost, vodenje, organizacijsko vzdušje, organiziranje, mreženje in realizatorske sposobnosti. Izračunali pa smo tudi kompetenčni profil vodij v domovih za ostarele v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da med kompetencami po sklopih vodij v javnih in zasebnih domovih ni statistično značilnih razlik, razen pri trditvi: težko me je spraviti s tira, lahko rečemo, da so razlike v povprečjih statistično značilne. Pri oceni kompetenc po sklopih vodij z vidika zaposlenih v javnih domovih za ostarele in samooceni kompetenc vodij v javnih domovih smo ugotovili, da so pri dveh trditvah: prizadevam si za verodostojne informacije, ki jih obravnavam; predvidim posledice, bodoče spremembe na javnih zavodov, razlike v povprečjih statistično značilne, pri preostalih trditvah pa ni statistično značilnih razlik med tema dvema sklopoma. Pri oceni kompetenc po sklopih vodij z vidika zaposlenih v javnih domovih za ostarele in samooceno kompetenc vodij v zasebnih domovih smo ugotovili, da je naslednjih šest trditev statistično značilnih: zahtevnejše postopke znam racionalizirati; ravnam diplomatsko; spodbujam interdisciplinarno delo; iz velike količine informacij znam izluščiti ključne elemente; znam identificirati ključne osebe, ki imajo vpliv na odločanje; imam razvejane strokovne vezi, iz katerih črpam informacije, pri drugih trditvah za ta vzorec pa ni statistično značilnih razlik. Med sklopom vzorcev samoocene vodij v zasebnih domovih in med samooceno vodij v javnih domovih za ostarele v Sloveniji pa lahko rečemo, da sta dve trditvi: zaznavam priložnosti, ki jih drugi še ne opažajo; znam razbrati signale okolja, ki naznanjajo bodoče spremembe, statistično značilni. Za prihodnje raziskave predlagamo, da bi se čez nekaj let ponovila raziskava z istim vprašalnikom, saj bi tako lahko primerjali vzorce med seboj in bi ugotovili, ali se kompetenčni model spreminja skozi leta. Smiselno pa bi bilo narediti tudi raziskavo primerljivih socialnih domov in rezultate primerjati med seboj.
Ključne besede: Kompetence, Javni domovi za ostarele, Zasebni domovi za ostarele, Koncesija
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 961; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

5.
Pravni problemi izvajanja javnih služb s področja ravnanja z odpadki v regijskih centrih
Mojca Angela Tolič- Kukovec, 2016, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema magistrskega dela je analiza možnosti za podelitev koncesije brez razpisa za izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki, ki se izvajata v regijskih centrih za ravnanje z odpadki. Navedeno zlasti zaradi predhodnih dogovorov med občinami in izvajalci gospodarskih javnih služb, ki so že v naprej določili konkretnega izvajalca gospodarskih javnih služb. V ZGJS obstaja osnova za neposredno podelitev koncesije, vendar pa je bila zlasti zaradi odsotnosti pogojev za takšno podelitev v nacionalnem pravu, potrebna analiza, ali je podelitev koncesije brez razpisa skladna s pravom EU, zlasti z Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb. Direktiva poleg ostalih izjem ureja tudi dve izjemi od obvezujoče uporabe njenih določb, ki sta pomembni v zadevni problematiki in sicer izjemo »in-house« razmerij in izjemo horizontalnega sodelovanja. Za obe izjemi direktiva določa pogoje, ki morajo biti v konkretnem razmerju kumulativno izpolnjeni, da neko razmerje izpolnjuje pogoje za njuno uporabo. V dispoziciji postavljena hipoteza je predvidela, da je neposredna koncesija dopustna oblika izvajanja gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki v regijskem centru, tako na osnovi izpolnjevanja pogojev po doktrini »in house« razmerij, kakor tudi na osnovi izpolnjevanja pogojev horizontalnega sodelovanja. Ta hipoteza ni bila v celoti potrjena, saj se je ugotovilo, da vsi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za uporabo izjeme »in-house« v konkretnem razmerju niso bili izpolnjeni. Drugi del hipoteze, ki se je nanašal na možnost uporabe izjeme horizontalnega sodelovanja, pa se je zaradi vseh izpolnjenih pogojev v konkretnem razmerju, izkazal kot potrjen. Pri obravnavi posameznih vprašanj se je ugotovilo, da ZVO-1 ni dovolj natančno določil obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, saj ni določil vrste komunalnih odpadkov, na kateri se ti gospodarski javni službi nanašata. Analiza ureditve javnega podjetja, kot oblike izvajanja gospodarskih javnih služb po ZGJS, je pokazala, da le-ta ni ustrezna. V zvezi z analizo možnih podlag za uporabo gospodarske javne infrastrukture se je izkazalo, da sta smiselni obliki poslovni najem in prenos gospodarske javne infrastrukture v last izvajalcu. Na področju državne gospodarske javne službe sežiganja odpadkov se je ugotovilo, da je država podelila koncesijo brez razpisa, čeprav niso bili podani pogoji za neposredno podelitev. Problematika mariborskega regijskega centra za ravnanje z odpadki je nazorno pokazala, da država ni ustrezno uredila več nivojskega ravnanja z odpadki, zlasti ne drugega nivoja, kamor sodita gospodarski javni službi, ki se izvajata v regijskih centrih za ravnanje z odpadki.
Ključne besede: gospodarske javne službe ravnanja z odpadki, koncesija brez razpisa, izjema »in-house«, izjema horizontalno sodelovanje;
Objavljeno: 13.12.2016; Ogledov: 1169; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

6.
JAVNE IN ZASEBNE GLASBENE ŠOLE
Andreja Klinc, 2016, diplomsko delo

Opis: Glasbeno izobraževanje v Republiki Sloveniji urejajo Zakon o glasbenih šolah, Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakon o zavodih. V Republiki Sloveniji je glasbeno izobraževanje prostovoljno in se izvaja v javnih ter zasebnih glasbenih šolah, ki imajo praviloma statusno obliko zavodov. Vpisane so v sodni register in v centralni razvid Ministrstva za izobraževanje znanost in šport. V šolskem letu 2015/2016 je bilo v razvid vpisanih 68 izvajalcev javno veljavnih programov. Z diplomskim delom želim predstaviti pravno ureditev javnih in zasebnih glasbenih šol v Republiki Sloveniji. Podrobneje sem analizirala organizacijo, pogoje za ustanovitev glasbenih šol, financiranje, programsko usmerjenost glasbenih šol, nadzor in zaposlovanje. Obdelala sem tudi statistične podatke po posameznih segmentih. V diplomskem delu se podrobneje posvečam delitvi zasebnih glasbenih šol na zasebne šole s koncesijo in zasebne šole brez koncesije ter delitvi zasebnih šol glede na javno veljavni program, ki ga izvajajo. Namen diplomskega dela je bilo pripraviti priročnik z navodili za ustanovitev zasebne glasbene šole. Opisani so zakonsko določeni pogoji in postopek ustanovitve. Javni glasbeni sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji poteka vzporedno z osnovnošolskim izobraževanjem in je pretežno financiran s strani države in lokalnih skupnosti. Podoben sistem imajo države vzhodne Evrope, zato sem del diplomskega dela namenila tudi glasbeno izobraževalnim sistemom držav zahodne in severne Evrope.
Ključne besede: Javne glasbene šole, zasebne glasbene šole, zavod, negospodarske dejavnosti, javna mreža glasbenih šol, javno veljavni programi glasbenih šol, koncesija, zasebne šole s koncesijo, zasebne šole brez koncesije, nadomestne glasbene šole, alternativne glasbene šole.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 2114; Prenosov: 375
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

7.
Oblike izvajanja lekarniške dejavnosti v Republiki Sloveniji
Tina Šorgo, 2016, magistrsko delo

Opis: Lekarniška dejavnost je javna služba, katere glavni namen je varovanje javnega zdravja na čim višji možni ravni. Vključuje zagotavljanje ustrezne preskrbe z zdravili, medicinskimi pripomočki in z drugimi izdelki. Po zgledu drugih držav članic EU lekarniška dejavnost vključuje tudi intelektualne strokovno farmacevtsko obravnavo ter neodvisno strokovno svetovanje pacientom pri pravilni in varni uporabi zdravil, predpisanih na recept in smiselnost ter varnost morebitne sočasne uporabe zdravil brez recepta in drugih izdelkov. Lekarniška dejavnost je v veljavnem ZLD opredeljena kot javna služba, ki jo opravljajo javni zavodi in na podlagi koncesije zasebniki. Statusna oblika zasebne lekarne zakonsko ni določena, vendar je iz celotnega ZLD mogoče sklepati oz. zaključiti, da gre za posameznika. ZZDej v svojem 3. členu določa, da lahko zdravstveno dejavnost, na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega za zdravje, opravljajo domače in tuje pravne in fizične osebe. Nadalje določa še, da zdravstveno dejavnost kot javno službo pod enakimi pogoji opravljajo javni zdravstveni zavodi ter druge pravne ali fizične osebe na podlagi koncesije. Medtem ko ZLD v 2. členu določa, da je lekarniška dejavnost javna služba, ki jo opravljajo javni zavodi in na podlagi koncesije zasebniki (lekarnarji). Zaradi nedorečenosti zakonske dikcije je torej vprašljivo v kakšni statusnopravni obliki lahko posameznik opravlja lekarniško dejavnost. Ne glede na to v kakšni »obliki« se izvaja lekarniška dejavnost, torej ali v okviru javnega zavoda ali pa preko podelitve koncesije zasebniku, je ta dejavnost visoko regulirana, tako v EU kakor tudi Sloveniji.
Ključne besede: lekarniška dejavnost, javni zavod, koncesija, statusnopravne oblike, zdravstvena dejavnost
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 998; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (983,45 KB)

8.
PRENOS ZDRAVNIŠKE KONCESIJE IZ ZASEBNIŠTVA V KAPITALSKO DRUŽBO Z DAVČNEGA IN RAČUNOVODSKEGA VIDIKA
Katja Guzelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Koncesija se praviloma podeli na podlagi javnega razpisa, ki mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, lahko pa tudi na podlagi vloge fizične ali pravne osebe, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev koncesije. Samostojni podjetniki morajo sestaviti letno poročilo, ki ga sestavljata bilanca stanja in izkaz uspeha in ga do 31. marca naslednjega leta predložiti AJPES. Istočasno morajo do tega roka oddati tudi davčni obračun preteklega leta in ga posredovati FURS-u. Zasebniki, katerih določila ZGD-ja ne zavezujejo svoje letno poročilo oddajo skupaj z davčnim obračunom pristojnemu finančnemu uradu. Samostojni podjetniki, kakor tudi zasebniki, neglede na njihovo velikost niso zavezani k reviziji. K njej lahko pristopijo prostovoljno. Samo njihovi obliki organiziranosti je dovoljeno vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva. Zaradi progresivne obdavčitve ( 16% - 50%) so zasebniki, katerih dobiček presega cca 12.000 EUR in niso deležni dodatnih dohodninskih olajšav (vzdrževani družinski člani, invalidi) višje obdavčeni kot pravne osebe, saj je stopnja DDPO 17%. Zasebnik katerih znaša neto letna davčna osnova malo nad 8.000 EUR pa že preide v dohodninski razred s stopnjo 27%. Na osnovi navedb lahko zaključimo, da je tem zasebnikom smiselno prenesti svoje poslovanje na pravno osebo. Koncesionar mora v svojih računovodskih izkazih skladno z računovodskimi standardi ločeno voditi prihodke in odhodke ter sredstva in vire sredstev, ki se nanašajo na izvajanje zdravstvenih oz. lekarniških storitev v okviru koncesije in tiste, ki se nanašajo na ostale storitve.
Ključne besede: koncesija, zasebnik, samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, kapitalska družba
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 895; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (387,73 KB)

9.
Vpliv financiranja projekta z nepovratnimi sredstvi na računovodske izkaze
Irena Sovinšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Sprva sta se izgradnja in upravljanje objektov in naprav, ki služijo dejavnostim v javnem interesu, financirala samo iz javnih sredstev. Pomanjkanje javnih financ je spodbudilo iskanje novih virov financiranja javnih projektov in sodelovanje javnega in zasebnega sektorja, javno-zasebno partnerstvo. Da bi določili postopek nastajanja in oblike izvajanja le-tega je bil leta 2006 sprejet Zakon o javno-zasebnem partnerstvu. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 je Slovenija postala upravičenka do črpanja evropskih nepovratnih sredstev. Državne pomoči so pomemben dodatni vir financiranja javnih infrastrukturnih projektov. Obstajajo projekti, ki bi brez državnih pomoči v obliki nepovratnih sredstev, ne bili realizirani. Vsaka poslovna odločitev ima finančne posledice. Da podjetje ne zaide v težave, je potrebna skrb za racionalno financiranje, obvladovanje finančnega tveganja, zagotavljanje optimalne plačilne sposobnosti, od česar je odvisen nadaljnji razvoj ali celo obstoj podjetja. Dovolj velik obseg čistega obratnega kapitala je potreben za zmanjševanje tveganj, ki jim je podjetje pri poslovanju izpostavljeno.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, državne pomoči, koncesija, obratni kapital, plačilna sposobnost
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 515; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (423,48 KB)

10.
PRAVNA UREDITEV PRISTANIŠKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE V SLOVENIJI
Siniša Vuković, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja pravno ureditev pristaniških gospodarskih javnih služb. Javne službe se v Sloveniji omenjajo predvsem v zadnjem času, saj je tudi zakonodaja s tega področja bila sprejeta šele pred kratkim. Če pogledamo zakonodajo o javnem zasebnem partnerstvu, ugotovimo, da je ta bila sprejeta šele pred osmimi leti, medtem ko je bila krovna zakonodaja o delovanjih gospodarskih služb sprejeta po osamosvojitvi Slovenije leta 1993. Javne službe v državi opravljajo naloge splošnega interesa, kamor uvrščamo komunalne storitve, upravljanje z železnico, vodovodi, plinovodi, električno energijo itd. Bistvo tega je, da uporabniki javnih površin, s katerimi upravljajo javne službe, ne plačujejo neposredno njene uporabe, ampak se financirajo z različnimi dajatvami, taksami, iz občinskega in državnega proračuna. Za delovanje gospodarskih javnih služb je pomembna pravna ureditev, zato sem v diplomskem delu poskušal predstaviti temeljne akte, ki se nanašajo na gospodarske javne službe, lokalno samoupravo in njihovo financiranje.
Ključne besede: pristaniške gospodarske javne službe, koncesija, pravna ureditev, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 535; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (375,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici