1. Nekomercialna koncertna prizorišča v Sloveniji : magistrsko deloTjaša Poklar, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se ukvarjam z nekomercialnimi koncertnimi prizorišči v Sloveniji; to so stalni odri, ki kontinuirano prirejajo koncerte. Delujejo v večini v okviru mladinskih centrov, javnih zavodov, povezanih z mladino, in preko društev. Delujejo v najetih občinskih prostorih ali prostorih državnih institucij in uradov, redko v lastnih prostorih, v določenih primerih tudi v skvotih. So stalna koncertna prizorišča, ki omogočajo razvoj glasbenega poslušalstva s koncerti raznolikih glasbenih slogov. Zaradi delovanja že iz šestdesetih let 20. stoletja so številna uveljavljena tudi v širšem evropskem in svetovnem prostoru, saj redno gostujejo zasedbe iz različnih delov sveta. Omenjena prizorišča so odlična odskočna deska za mlade glasbenike, ki potrebujejo prostore za vajo in stik s publiko. Iz teh prostorov so prišle številne zasedbe, ki so postale znane v Sloveniji in drugod. So kulturna stičišča ter centri kritičnega razmišljanja ter najpomembnejše skrbijo za razvoj kritičnega poslušalstva. V tem delu so opisani obstoječi in nekateri propadli klubi, in sicer iz vidika njihove organiziranosti in preteklosti ter iz vidika prisotnosti glasbenih slogov.
Ključne besede: koncerti, mladinski centri, mladinska prizorišča, alternativna glasba, MKNŽ, CMAK, MC pri Rdeči ostrigi, Subart, KUD France Prešeren, Metelkova, Rog, Špajz, Unterhund, Hiša kulture Pivka, MC Postojna, Kljub, KMM, Metulj, Pekarna, MKSMC, Inde, Mink, Bajta
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 844; Prenosov: 93
 Celotno besedilo (530,67 KB) |
2. 30 LET SLOVENSKIH GLASBENIH DNIVanja Fekonja, 2016, diplomsko delo Opis: POVZETEK
V diplomskem delu z naslovom 30 let Slovenskih glasbenih dni je podrobneje predstavljena istoimenska prireditev. Razdeljeno je na dva dela. V prvem je opisan pojav te prireditve, ki se je v zadnjih tridesetih letih že močno zasidrala ter postala tradicionalna, ter razlogi za njen nastanek. V drugem delu je podrobneje predstavljena njena struktura, ki temelji na dveh osnovnih oziroma glavnih delih, in sicer mednarodnega muzikološkega simpozija, katerega tema je po večini narekovala tudi osnove programa koncertnega dela, ki predstavlja drugi osrednji del Slovenskih glasbenih dni ter spremljevalnega programa. V sklopu le-tega so se odvile različne prireditve (okrogle mize, različne predstavitve, delavnice za otroke, študentski muzikološki simpozij, razgovori s skladatelji itd.). Slovenski glasbeni dnevi so ogromno prispevali k prepoznavnosti slovenske glasbe preteklosti in sedanjosti. V sklopu te prireditve je bilo ogromno krstnih izvedb in praizvedb že nekoliko pozabljenih del. Pomembno je, da so s sodelovanjem na teh prireditvah dobili možnost uveljavitve tudi mlajši slovenski skladatelji in skladateljice. Na mednarodnem muzikološkem simpoziju so sodelovali tako slovenski kot tuji simpozisti, ki so odmevnost Slovenskih glasbenih dni, ter s tem tudi našo glasbo, ponesli tudi izven naših meja. V diplomskem delu so uporabljene deskriptivna, komparativna, zgodovinska metoda ter metoda klasifikacije in metoda analize in sinteze.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Slovenski glasbeni dnevi, mednarodni muzikološki simpozij, koncerti, prve izvedbe, okrogle mize, delavnice za otroke, razstave, predstavitve, študentski muzikološki simpozij, skladatelji
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 1381; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,02 MB) |
3. Sviraj, Kranjčec! Od vaške godbe do koncertnega pihalnega orkestraMihaela Slovenc, 2011, diplomsko delo Opis: Pihalni orkester Kapele je eden najstarejših pihalnih orkestrov v Sloveniji (najstarejše naj bi bilo Godbeno društvo rudarjev Idrija, ki po vseh podatkih deluje že od leta 1665, za njim je Postojnska godba, ki naj bi nastopala od leta 1808, potem Mestna godba Metlika z letnico ustanovitve 1829 in za temi sledi Pihalni orkester Kapele), saj so ga ustanovili leta 1850.
S kapelsko godbo (kot ji pravimo domačini) živi celotna krajevna skupnost in tudi občina, saj nas le-ta spremlja na različnih prireditvah in veselicah in prav za nas pripravlja letne koncerte z znanimi in manj znanimi kvalitetnimi glasbenimi gosti. Kljub njenim »letom« pa do leta 2010, ko je nastal zbornik o kapelski godbi, ni bilo na razpolago nobene knjige, ki bi jo opisovala od njenega nastanka pa do današnjih dni. To je bila priložnost tudi zame, da kot študentka sociologije ta zbornik povežem s svojo diplomsko nalogo in opišem kapelsko »plehmuziko« ter njen nastanek povežem z zgodovino glasbe in godbeništva v Evropi in na Slovenskem.
Cilj dela je bil opis godbeništva v Kapelah z umestitvijo tega v slovenski prostor in doseči jasno predstavo o delovanju Pihalnega orkestra Kapele. Pregledala sem razpoložljive vire in literaturo ter iskala druge arhivske vire. Obiskala sem Zgodovinski arhiv Celje in Slovansko knjižnico Ljubljana. Brskala sem po kroniki OŠ Dobova PŠ Kapele, iskala gradivo v Knjižnici Brežice in pridobila nekaj gradiva iz arhiva ZKD Brežice, arhiva Pihalnega orkestra Kapele. Pomembni viri pa so bili osebni arhivi godbenic in godbenikov. Med aktivnimi člani pihalnega orkestra sem opravila še anketo.
S pomočjo različnih primerjav, študij in analiz je mogoče zaključiti, da je bila kapelska godba v okviru vsakdanjega in prazničnega življenja ljudi v Kapelah in okolici bliže tradiciji godčevstva, znotraj narodno-političnih in verskih dogodkov pred prvo vojno, med obema vojnama ter v okviru družbeno-političnih prireditev po drugi vojni pa bliže funkciji in značilnostim vojaških godb. Danes je funkcija takega orkestra predvsem promocija kraja in države na različnih koncertih in tekmovanjih doma in po svetu. Ni dovolj le igranje, potrebno je vedno bolj kakovostno orkestriranje.
Ključne besede: Pihalni orkester Kapele, kapelska godba, orkester, Kapele, koncerti, prireditve, veselice, godci, godbeniki, kapelnik.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2012; Ogledov: 2683; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,44 MB) |
4. Glasbena matica PtujKarmen Brina Kodrič, 2009, diplomsko delo Opis: Glasbena matica Ptuj je krojila razvoj ptujske glasbe v letih od 1922 do 1941. Bila je glavno društvo na Ptuju, ki je povezovalo tamkajšnje glasbenike in glasbo v sklenjeni krog. Društvo Glasbena matica Ptuj je imelo svoj sedež v prostorih predhodnega in Matici sorodnega nemškega društva Musikverein – danes Dravska ulica 11 (bivši Hrvaški trg 6) – od katerega je prevzela nasledstvo. Ob predvsem organizacijskih dejavnostih, kot sta gojenje zborovske glasbe in prirejanje koncertov, je bila njena najpomembnejša in najodgovornejša naloga vodenje Matičine glasbene šole, katera se je l. 1934 preimenovala v Glasbeno šolo Ptuj. Glasbena šola je kulturno in umetniško izobraževala mestno prebivalstvo, ga vzgajala in vključevala v glasbeno dogajanje. Pouk glasbene šole se je izvajal vzporedno še v Dijaškem domu in v dekliški šoli Mladika (kjer je danes Osnovna šola Mladika). Šola je imela v začetku mladinski zbor in dijaški orkester. Prvi ravnatelj je bil Vaclav Engerer in večino učnih pripomočkov je Matičina glasbena šola prevzela iz bivše Mestne glasbene šole. Najpomembnejši ravnatelj Matičine glasbene šole je bil skladatelj, violinist in učitelj Karol Pahor (1896–1974). Na Ptuju je bil zaposlen od leta 1926 do 1930 in je zaslužen za razširitev učnih programov, izboljšanje delovnega načrta, izpopolnitev drugih dejavnosti mladine, kot so ustanovitev šolskega orkestra, šolskih učiteljskih ansamblov (klavirski trio in godalni kvartet), ki so pogosto nastopali. Ko je Karol Pahor zapustil ptujsko delovno mesto, je postal novi ravnatelj Čenda Šedlbauer, izvrsten čelist iz Prage. Navkljub finančnim težavam je šola iz dneva v dan rastla in širila svoj ugled v javnosti. Tik pred začetkom vojne, tj. v letu 1940, je vodstvo glasbene šole prevzame violinist, pevec in učitelj Jože Gregorc (1914–2003), čigar avtoriteta in vsestranska izobrazba dodata svežino v glasbeno šolstvo. Med drugim je bil dirigent orkestra, mešanega pevskega zbora in mestne godbe. Začetek druge svetovne vojne je prekinil lepe pesmi, ki so odzvanjale iz glasbene šole Ptuj. Gregorc je bil premeščen in nemška oblast je ukinila glasbeno šolo. Nemci so imeli v tem času svojo, tj. nemško glasbeno šolo, ki je bila odprta od 1941/42 do 1944/45. V tem obdobju je glasbena šola zaposlovala le nemške učitelje. Društvo Glasbena matica Ptuj je prenehalo delovati po devetnajstih letih uspešnega dela, l. 1941, hkrati z začetkom druge svetovne vojne.
Ključne besede: glasba, glasbene šole, društva, Ptuj, koncerti, godbe, pevski zbori, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 17.02.2009; Ogledov: 5896; Prenosov: 579
Celotno besedilo (14,70 MB) |
