| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZDRAVSTVENA NEGA PREDŠOLSKEGA OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOM
Klaudija Šebjanič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili Downov sindrom, opisali smo najpogostejše telesne, vedenjske in zdravstvene značilnosti Downovega sindroma. V okviru konceptualnega modela Virginie Henderson smo opisali 14. osnovnih življenjskih aktivnosti in proces zdravstvene nege. Z raziskavo in načrtovanjem procesa zdravstvene nege smo želeli ugotoviti, pri katerih osnovnih življenjskih aktivnostih potrebuje predšolski otrok z Downovim sindromom pomoč staršev oziroma svojcev. Metodologija raziskovanja: Empirični del diplomskega dela je temeljil na kvalitativni metodologiji raziskovanja. Izvedli smo študijo primera. Informacije smo dobili s pomočjo delno strukturiranega intervjuja staršev in opazovanjem obolele deklice. Rezultati: S pomočjo študije primera smo ugotovili, da imajo starši zelo veliko vlogo pri razvoju predšolskega otroka z Downovim sindromom. Deklica potrebuje največ pomoči ali nadzora staršev pri naslednjih življenjskih aktivnostih: prehranjevanju in pitju, odvajanju in izločanju, gibanju in ustrezni legi, oblačenju, čistoči in negi telesa, izogibanju nevarnostim v okolju, komunikaciji in učenju, razvedrilu in rekreaciji. Ugotovili smo, da morajo biti starši aktivno vključeni v proces zdravstvene nege, glede na dekličine zmožnosti. Diskusija in zaključek: V zdravstveni negi je zelo pomembno medsebojno delovanje staršev in vseh zdravstvenih delavcev, saj le tako lahko predšolskemu otroku z Downovim sindromom zagotovijo kakovostno in predvsem individualno zdravstveno nego. Ta mu pomaga pri osvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti na poti k čim veji meri samostojnosti.
Ključne besede: Downov sindrom, otrok, osnovne življenjske aktivnosti, konceptualni model V. Henderson, študija primera.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 2996; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (796,79 KB)

2.
Zdravstvena nega otroka z Angelmanovim sindromom
Nastasija Hozjan, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zdravstvena nega otroka z Angelmanovim sindromom obravnava družino, ki ima otroka obolelega za Angelmanovim sindromom in pridruženim albinizmom, epilepsijo, hiperaktvnostjo in avtizmom. Namen je predstaviti življenje obolele 9-letne deklice, upoštevaje 14 osnovnih življenjskih aktivnostih po Virginiji Henderson. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvalitativna metoda dela. Uporabili smo induktivni in deduktivni pristop. Informacije smo pridobili z intervjujem staršev obolele deklice in z opazovanjem deklice na njenem domu. Intervju smo nato vsebinsko analizirali. Podatke smo obdelali po konceptualnem modelu Virginije Henderson. Dobljeni podatki so bili uporabljeni zgolj za namen raziskave. Rezultati. Ugotovili smo, da imajo starši zelo veliko vlogo pri razvoju otroka s posebnimi potrebami, saj deklica z Angelmanovim sindromom potrebuje pomoč staršev pri večini osnovnih življenjskih aktivnosti: prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, gibanje in ustrezna lega, spanje in počitek, vzdrževanje normalne telesne temperature, osebna higiena in urejenost, izogibanje nevarnostim v okolju, komunikacija in učenje, razvedrilo in rekreacija. Vloga medicinske sestre je predvsem zdravstveno-vzgojna in vzpodbujevalna. Sklep. V zdravstveni negi je zelo pomembno sodelovanje staršev, saj le uspešno sodelovanje med starši in zdravstvenimi delavci tvori celoto za uspešno integracijo otrok s posebnimi potrebami v družbo. Starši, ki imajo otroka obolelega za Angelmanovim sindromom, ga morajo spremljati vse življenje, ga vzpodbujati, motivirati ter mu nuditi pomoč v aktivnostih, ki jih sam ni zmožen opravljati. Starši potrebujejo pomoč in nasvete zdravstvenih delavcev, podporo, motivacijo ter spodbudo.
Ključne besede: zdravstvena nega, otrok, konceptualni model Virginije Henderson, Angelmanov sindrom, albinizem, epilepsija, hiperaktivnost, avtizem, študija primera.
Objavljeno v DKUM: 05.10.2010; Ogledov: 4159; Prenosov: 970
.pdf Celotno besedilo (588,19 KB)

3.
Zdravstvena nega pacienta v okviru konceptualnega modela Virginije Henderson
Tanja Janeš, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so opisane teorije zdravstvene nege, konceptualni model V. Henderson in metoda procesa zdravstvene nege. Predstavljeni so tudi rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v aprilu 2009 med medicinskimi sestrami, zaposlenimi na Zavodu za kardiovaskularne bolezni na Kliniki za interno medicino (KBC Rijeka). Namen raziskave je bil ugotoviti mnenja medicinskih sester o možnosti uporabe le-tega pri vsakodnevnem delu. Namen je bil tudi ugotoviti, ali so medicinske sestre strokovno usposobljene, ali imajo potrebno znanje in izkušnje za opravljanje svojega poklica, ali medicinske sestre potrebujejo oz. si želijo dodatnega izobraževanja ter ali so zadovoljne z organizacijo in načinom dela na delovnemu mestu. Rezultati raziskave kažejo na to, da vprašanja, ki so bila postavljena medicinskim sestram glede preverjanja znanja iz teorije o zdravstveni negi, konceptualnem modelu V. Henderson in procesni metodi zdravstvene nege, potrjujejo, da ima večina medicinskih sester znanje iz tega področja, ampak nezadovoljivo in so v njega nesigurne, ker niso dovolj strokovno usposobljene, kar posledično pomeni nezmožnost učinkovitega izvajanja le-tega. Ne glede na to, jih 56 % meni, da je koristno in potrebno uporabljati konceptualni model V. Henderson, prav tako pa si želijo pridobiti znanje na vseh področjih zdravstvene nege. Rezultati tudi kažejo, da medicinske sestre v večini niso zadovoljne z načinom dela, organizacijo in medsebojnimi odnosi na delovnem mestu in da bi želele to spremeniti. Seveda, takšne rezultate je bilo za pričakovati, predvsem zaradi dejstva, da je na večini oddelkov še vedno prisoten tradicionalni in stari način izvajanja zdravstvene nege, pozitivno pa je to, da si 40 % medicinskih sester želi izvajati procesno metodo zdravstvene nege. To nam gre v veliki meri v prid za prihodnost, kjer bo potrebno vložiti še veliko potrpljenja, truda in dela, da bodo medicinske sestre pridobile vsa znanja in veščine, s katerimi bodo lahko nekega dne kakovostno izvajale proces zdravstvene nege.
Ključne besede: Ključne besede: zdravstvena nega, medicinska sestra, pacient, konceptualni model V. Henderson.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2009; Ogledov: 5822; Prenosov: 1631
.pdf Celotno besedilo (275,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici