| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KONCEPTUALNA PARADIGMA V UMETNOSTI POSTMODERNIZMA ZNOTRAJ DEL ERWINA WURMA
Matej Jarc, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu raziskujem polje konceptualizma in njegov prehod iz modernizma v postmodernizem. Konceptualizem je odločilno vplival na postmodernistično umetnost, saj je radikalno razširil pojem interpretacije umetnosti in umetniškega objekta. Z vnašanjem in kombinacijo različnih umetniških pristopov je razvil nove umetniške forme, pri čemer je izhajal iz Duchampovega ready-made objekta. Poglavitno vlogo konceptualizma je odigrala družbenokritična refleksija umetniškega dela, ki je težila h kritičnemu prevpraševanju ustaljenih družbenih praks in načel, ter je postala poglaviten element kvalitete konceptualnega dela. S prehodom umetnosti iz modernizma se je vsebina konceptualizma pričela prilagajati okolju postmodernistične umetnosti. V delih, ki jih nekateri imenujejo postkonceptualna ali neokonceptualna, tako opažamo manjšo stopnjo družbenokritične refleksije in večji poudarek na estetski ravni umetnine. V nalogi poskušam najti korelacijo med deli avstrijskega umetnika Erwina Wurma, ki deluje znotraj postkonceptualne usmeritve, in deli umetnikov, ki so delovali v obdobju zrelega konceptualizma. Za razumevanje zrelega konceptualizma izpostavljam dela Marcela Duchampa, Sola LeWitta, Paula Kosa, Johna Murphyja, Marine Abramović, Johna Hillarda in Victorja Burgina. Prav tako v nalogi izpostavljam dela Andyja Warhola in Anye Gallacio, s katerimi želim bralcu približati razvoj postmodernistične umetnosti. Stičišče med omenjenimi deli želim vzpostaviti s pomočjo raziskovanja kritične refleksije likovnega dela. Pri tem opažam, da je ta v nekaterih delih postkonceptualizma še vedno namensko prisotna kot ena izmed strategij umetniškega delovanja, medtem ko v drugih dobiva prikrit pomen, saj je umetniško delo samo po sebi reprezentacija stvarnosti, do katere lahko gojimo kritičen odnos.
Ključne besede: modernizem, postmodernizem, konceptualizem, postkonceptualizem, ready-made, instalacija, kritična refleksija, kritičen diskurz, interpretacija, reprezentacija.
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 1910; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (70,71 MB)

2.
MARKO POGAČNIK, UMETNIŠKO DELO KOT KRITIČNA INFORMACIJA
Damjana Štrukelj, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Predmet diplomskega dela je raziskovanje širokega polja Pogačnikovega konceptualizma od kranjske skupine preko predmeta, artikla, reizma, telesa, druţine pa vse do kozmograma in litopunkturne prakse, ter predstavitev njegovega specifičnega in kritičnega pogleda na svet in umetnost. V diplomskem delu najprej opredelimo Pogačnikova posamezna razvojna obdobja in njegove značilnosti ter ga umestimo v referenčni okvir. Predstavimo Pogačnikove temeljne principe in elemente ustvarjanja. V teoretičnem delu se nato ukvarjamo s konceptualno umetnostjo, jo označimo in opredelimo. Predstavimo rušenje pregrad med umetniškim delom in vsakdanjim predmetom, ki pridobiva ugled umetnine. Nakaţemo transformacije, ki jih Pogačnikov kiparski izdelek kot predmet porabniške druţbe doţivlja v času konceptualizma. V nadaljevanju predstavimo poglede na dojemanje umetnine kot predmeta med predmeti. Opredelimo predmet kot izdelek mnoţične, industrijske proizvodnje, ki je povišan na raven umetnine. Predstavimo dematerializacijo umetnine in razseţnost, ki jo umetnina ima, in iz tega konteksta osvetlimo problematiko ready-made produkcije. V naslednjem poglavju se ukvarjamo z dojemanjem umetniške prakse v vsakdanjem ţivljenju, kjer naj bi se ideje in zamisli utelesile, materializirale in zaţivele v okolju. Nakaţemo Pogačnikovo zanimanje za naravo, njegovo razumevanje le-te preko druţine v Šempasu, ki mu predstavlja nekakšno pracelico druţbe. Predstavimo pokrajino kot širši socialni kontekst, prostor, kjer se izvaja umetniško-ekološka praksa in se odvija prevajanje Pogačnikovih duhovnih vsebin preko umetniških del v prakso. V zadnjem delu diplomskega dela predstavimo še avtorski projekt, katerega glavni temelj je interpretacija jaza z vidika konceptualne umetnosti.
Ključne besede: Marko Pogačnik, konceptualizem, stvar, artikel, dematerializacija, druţina, ekološka praksa, kozmogram, litopunktura.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 312; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

3.
POVEZAVA MED WORD ARTOM IN LANDARTOM ZNOTRAJ KONCEPTUALIZMA
Matej Zupanič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Povezava med word artom in land artom znotraj konceptualizma zajema predstavitev konceptualizma z vidika njenih pestrih pojavnih oblik in predstavnikov ter predstavitev lastnega projekta. V teoretičnem delu je poudarek namenjen likovnima izrazoma word art ter land art, od njune splošne pojavnosti, preko zavestne uporabe in umestitve znotraj umetnosti 20. stoletja, pa vse do njune dokončne potrditve znotraj umetniške smeri konceptualizma. V praktičnem delu je predstavljen lastni projekt, ki sloni na analizi značilnosti word arta ter land arta, povezanega v konceptualno umetniško delo, imenovano Otok. Predstavljeno je v obliki besednega napisa, postavljenega na otok sredi reke Ledave. Skozi opis postopka lastnega ustvarjalnega izraza je razvidna osebna konceptualna ustvarjalna izkušnja ter videnje specifičnosti zapisa, umeščenega v krajino.
Ključne besede: word art, land art, otok, beseda, konceptualizem
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 321; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici