| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga medicinske sestre pri preprečevanju napredovanja kronične ledvične bolezni pri otroku in mladostniku
Sabina Eberl, 2012, diplomsko delo

Opis: Kronična ledvična bolezen (KLB) ni tipična bolezen otroške dobe, njena pogostnost je pri otrocih in mladostnikih precej manjša kot pri odraslih. Predstavlja pomemben zdravstveni problem otrok in mladostnikov. Z zdravstveno vzgojnim delom medicinska sestra (MS) in sodelujoči zdravstveni tim pomaga do upočasnitve napredovanja KLB in do podaljšanja časa prihoda na nadomestno zdravljenje. Metodologija raziskovanja: Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 21 vprašanj. 6 vprašanj je bilo zaprtega in 15 odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 12 članov negovalnega tima iz Centra za otroško dializo in 10 članov negovalnega tima Kliničnega oddelka za nefrologijo, Pediatrične klinike, UKC Ljubljana. 5 članov iz obeh negovalnih timov je sodelovanje zavrnilo. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so starši otrok oz. mladostnikov s KLB poučeni o pomenu preddializne edukacije in s katerimi težavami otrok oz. mladostnikov in njihovih staršev se medicinske sestre srečujejo v preddializni edukaciji. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da so po mnenju 76 % anketiranih zaposlenih starši otrok oz. mladostnikov s KLB dokaj dobro seznanjeni z namenom preddializne edukacije: preprečevanje napredovanja KLB pri otroku in mladostniku. Ugotovili smo, da 32 % anketiranih izvaja največ ZV dela na področju dietne prehrane, 32 % vnosu tekočine v telo in 26 % uživanju predpisane medikamentozne terapije. Sklep: S strani MS in zdravstvenega tima bo potrebno še veliko poučevanja otrok oz. mladostnikov s KLB in njihovih družin. Otroci in mladostniki s KLB in njihove družine morajo upoštevati vse ukrepe za upočasnitev napredovanja KLB, saj podaljšujejo čas prihoda na nadomestno zdravljenje, ob enem pa predstavljajo aktivno vključevanje v proces zdravljenja.
Ključne besede: Otrok in mladostnik, medicinska sestra, kronična ledvična bolezen, preddializna edukacija, zdravstvena vzgoja, končna ledvična odpoved, nadomestno zdravljenje
Objavljeno: 18.05.2012; Ogledov: 2353; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Prehrana bolnikov zdravljenih s hemodializo
Valentino Sever, 2012, diplomsko delo

Opis: Odpoved ledvic pomeni poslabšanje delovanja ledvic, ki tako več ne morejo ustrezno izločati toksinov in odpadnih produktov iz krvnega obtoka. Običajno se kopičenje snovi začne šele, ko je ledvična funkcija okrnjena vsaj za 60 odstotkov, do česar pride po več mesecih ali celo letih in je lahko posledica katerekoli bolezni, ki postopoma trajno in nepopravljivo okvari delovanje ledvic, pri vsem pa je velika težava v tem, da jo pogosto odkrijejo pozno, ko je zdravljenje težje, končna odpoved ledvic pa pogostejša. Pri zdravem človeku se vsi ti toksini izločajo iz telesa, pri ledvični okvari pa se kopičijo v telesu. Veliko vlogo ima pri tem prav pravilna prehrana, s katero bolniki zmanjšajo kopičenje nevarnih snovi v telesu.
Ključne besede: kronična in končna ledvična odpoved, hemodializa, prehrana
Objavljeno: 20.02.2013; Ogledov: 1487; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (799,30 KB)

3.
4.
BOLNIKI S KONČNO LEDVIČNO ODPOVEDJO IN NJIHOVE SPREMEMBE V ŽIVLJENJU
Neva Golob, 2015, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Bolniki s končno ledvično odpovedjo doživljajo številne spremembe v življenju ob pojavu bolezni. Z njimi se spopadajo na različne načine in nekaterim bolnikom te spremembe bolj, drugim manj vplivajo na kakovost življenja. Spremembam se je potrebno prilagoditi in jih sprejeti, če želimo, da je življenje podobno ali enako kot je bilo pred samo boleznijo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti na katerih področjih so se pojavile spremembe v življenju bolnikov s končno ledvično odpovedjo. Metode: Uporabili smo kvantitativno in deskriptivno metodologijo dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili vprašalnik, sestavljen iz 28 vprašanj. V raziskavi so sodelovali člani društva ledvičnih bolnikov Ptuj ter društva ledvičnih bolnikov Lilija Maribor. Podatki so statistično obdelani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Excel, katerih rezultate smo ponazorili v obliki grafov. Rezultati: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da bolniki s končno ledvično odpovedjo v večini živijo dobro in da so se dejavnikom, kateri spremljajo zdravljenje z dializo prilagodili. Več kot polovica ocenjuje kakovost svojega življenja z dobro in le manj kot tretjina jih ocenjuje, da je njihova kakovost življenja slaba. Nekatere spremembe v življenju so tudi pozitivno vplivale na življenje bolnikov s končno ledvično odpovedjo, saj se je skoraj pri polovici anketirancev spremenil odnos z bližnjimi in so si danes v družini bližje kot so si bili pred zdravljenjem. Manj kot polovica se jih kljub zdravljenju z dializo odloča za dopust in imajo ob tem pozitivne izkušnje. Sklep: Končna ledvična odpoved je bolezen, katera zahteva številna prilagajanja in odrekanja. Vpliva na bolnikovo kakovost življenja, saj povzroči številne spremembe v bolnikovem življenju. Bolniki s končno ledvično odpovedjo se lahko spremembam prilagodijo in se potrudijo, da le te v manjši meri vplivajo na kakovost njihovega življenja, ali pa sprememb ne sprejmejo kar pa slabo vpliva na kakovost življenja bolnika s končno ledvično odpovedjo.
Ključne besede: : Končna ledvična odpoved, društvo ledvičnih bolnikov, kakovost življenja.
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 537; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

5.
ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU S PERITONEALNO DIALIZO
Anja Hasić, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Peritonealna dializa je ena izmed oblik nadomestnega zdravljenja pri končni odpovedi ledvic. Je zdravljenje, ki od pacienta zahteva samostojnost in samodisciplino. Pred začetkom zdravljenja ima pomembno vlogo medicinska sestra, saj z zdravstveno vzgojo pouči pacienta o njegovi bolezni in zdravljenju ter ga prične uvajati v nov način življenja. Medicinska sestra se mora zavedati, da se vsi pacienti ne učijo enako hitro ter ne sprejemajo svojega zdravstvenega stanja na enak način, zato mora pacienta obravnavati kot posameznika. Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi diplomske naloge smo za teoretični del uporabili deskriptivno metodo dela, preučili in uporabili smo domačo in tujo literaturo ter internetne vire. Za empirični del naloge smo uporabili kvalitativno metodo dela. Izvedli smo študijo primera s pomočjo intervjuja ter pregledom negovalne dokumentacije. Rezultati: V študiji primera smo izpostavili naslednjih osem negovalnih diagnoz: dihanje, neučinkoviti vzorci dihanja, tekočine, nevarnost za neuravnovešen volumen tekočin, spanje, motnje spanja, nevarnost infekcije, strah (pred zapleti, ki se lahko pojavijo pri peritonealni dializi), učinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov, funkcija srca, zmanjšana bolečina, kronična (hrbtenica). Sklep: Peritonealna dializa je zdravljenje, ki zahteva od pacienta pripravljenost za učenje in upoštevanje navodil. Končna ledvična odpoved ima vpliv na življenjske aktivnosti, s tem pa tudi na kakovost življenja. Dobro pripravljen, poučen, samozavesten in samodiscipliniran pacient lahko živi kakovostno. Zato je naloga medicinske sestre, da pridobi pacientovo zaupanje in ga pripravi na nov način življenja.
Ključne besede: peritonealna dializa, končna ledvična odpoved, pacient, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 1625; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

6.
Prehranska obravnava dializnih pacientov
Špela Potočnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod: Prehrana igra pomembno vlogo pri končni ledvični odpovedi, saj ledvice ne opravljajo svoje funkcije. Hemodializa opravi nalogo ledvic, vendar morajo pacienti vseeno paziti, kaj zaužijejo, ko niso na hemodializi. Raziskovalna metodologija: Teoretični del je temeljil na deskriptivni metodi dela s pregledom in analizo domače in tuje literature. Raziskava pa je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana v Centru za akutno in komplicirano dializo. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki smo jih razdelili med 50 pacientov s končno ledvično odpovedjo, ki se zdravijo s hemodializo. Podatke smo obdelali v programih Odprta platforma za klinično prehrano, Microsoft Office Excel 2016 in IBM Statistics 22 ter jih primerjali s Priporočili za prehransko obravnavo pacientov v bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše občane, katerih avtor je Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Rezultati: Rezultati so pokazali, da večina pacientov, kar 62 %, ne zadosti dnevnim energijskim potrebam telesa. Dnevno 64 % anketiranih pacientov zaužije premalo beljakovin in s tem tvegajo nastanek energijsko-beljakovinske podhranjenosti. Tretjina vprašanih dnevno zaužije preveliko natrija, prav tako tretjina anketiranih pacientov čez dan zaužije preveliko tekočin. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da ne obstajajo statistično pomembne razlike v dnevnem vnosu elektrolitov, kot so kalij (p = 0,169), natrij (p = 0,169) in fosfor (p = 0,673), glede na stopnjo izobrazbe in v dnevnem vnosu tekočine glede na starost (p = 0,670). Sklep: Ugotovili smo, da prehrana predstavlja pomemben del zdravljenja končne ledvične odpovedi. Pacienti bi morali imeli na voljo različne delavnice na temo zdrave prehrane dializnih pacientov, kjer bi spoznavali primerna oziroma neprimerna živila in kako pripravljati obroke hrane. Obravnava pacientov mora biti individualna in prehrana prilagojena pacientovim potrebam, željam in socialno-ekonomskemu statusu.
Ključne besede: končna ledvična odpoved, hemodializa, prehrana, omejitve
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 648; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

7.
Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici