| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POETIKA ROMANOV DRAGA JANČARJA: TO NOČ SEM JO VIDEL, DREVO BREZ IMENA IN GRADITELJ
Alenka Korbun, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava poetiko romanov Draga Jančarja, in sicer To noč sem jo videl, Drevo brez imena in Graditelj, ki so izhajali med letoma 2006 in 2010. Izbrani romani z zgodovinsko, vojno in ljubezensko tematiko temeljijo na podobnih motivih, temah in idejah. Osrednja tema druge svetovne vojne in komunistične revolucije na Slovenskem se zrcali v motivih vojsk (partizani, domobranci, četniki, nacisti, itd.) in v motivih avtoritarne oblasti, ki izvaja nasilje nad posameznikom. Vpogled v krizni čas vojne in revolucije je podan z različnih strani: poražene in zmagovalne. Osrednja tema romanov se prepleta s temo ljubezni in z eksistencialno tematiko (notranje stiske, strahovi, paranoje, dvomi, zaskrbljenost). Po idejni plati romani svarijo pred ideologijami, ki totalitarnim mehanizmom nasilja služijo kot orodje za vladanje in slepilo za množice. Literarni junaki, največkrat individualisti, želijo živeti izven ideologije in nočejo biti ujeti v »kolesu zgodovine«. Jančarjev slog in tehnike pisanja v izbranih romanih nihajo med zmernim modernizmom (To noč sem jo videl, Graditelj) in radikalnejšim, bolj eksperimentalnim modernizmom (Drevo brez imena). Med postmodernističnimi pripovednimi postopki izstopa medbesedilnost oz. citatnost. Jančar se v treh romanih poglablja v temne strani življenja, razkriva neprijetno resnico oz. zamolčano zgodovino. O krivicah in krutostih nekega »ostrega in surovega časa« pripoveduje bodisi objektivno z distance bodisi subjektivno, angažirano in z moralnim poslanstvom.
Ključne besede: Drago Jančar, roman, To noč sem jo videl, Drevo brez imena, Graditelj, druga svetovna vojna, komunistična revolucija, eksistencializem, modernizem, postmodernizem, literarni angažma.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 4297; Prenosov: 628
.pdf Celotno besedilo (827,04 KB)

2.
MEČ IN ŠČIT REVOLUCIJE
Jurij Štesl, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo vlogo Varnostno-obveščevalne službe Osvobodilne fronte (VOS OF) pri izvajanju revolucije med drugo svetovno vojno na Slovenskem. V izbruhu druge svetovne vojne so v Komunistični partiji Slovenije (KPS) videli priložnost za izvedbo revolucije, zato so že v letu 1941 začeli z organiziranjem struktur, s katerimi so nameravali prevzeli oblast. Ena izmed njih je bila tudi VOS OF, temelje katere je KPS postavila že v avgustu 1941. KPS je VOS OF namenila osrednjo vlogo pri zaščiti revolucije in v okviru te tudi osrednjo vlogo pri obračunih s političnimi nasprotniki KPS. Tokom svojega delovanja v letih 1941–1944 je VOS OF te naloge tudi opravljala. V letih 1941–1942, ko je delovala predvsem v Ljubljani, so bile njene najbolj odmevne akcije usmrtitve vidnih predstavnikov iz vrst političnih nasprotnikov KPS. Z reorganizacijo v prvi polovici leta 1943 se je težišče delovanja VOS OF zaradi strateških razlogov, povezanih s pričakovanji o koncu vojne, izvedbo revolucije in na podlagi nje tudi dokončnega obračuna s protirevolucionarnimi enotami, preselilo na Notranjsko, Dolenjsko in Primorsko. Do najbolj aktivnega delovanja VOS OF v tem obdobju je prišlo po porazu protirevolucionarnih enot pri Turjaku v septembru 1943, ko je bila naloga VOS OF, da je izvedla popolno uničenje protirevolucionarnih enot in tako preprečila njihovo ponovno organiziranje.
Ključne besede: Slovenija, Varnostno-obveščevalna služba Osvobodilne fronte (VOS OF), Komunistična partija Slovenije (KPS), druga svetovna vojna, revolucija
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 922; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (4,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici