| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OBLIČJE ZA SIMULATOR OPTIČNIH OMREŽIJ
Enej Unterajter, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V sklopu projekta smo napisali program v programskem jeziku C++, ki omogoča uporabniku lažje delo s simulatorjem optičnih omrežij Hegons. Program smo pisali v okolju Microsoft Visual Studio. Za izvedbo smo se natančneje seznanili z delovanjem in uporabo programa Hegons, spoznali pa smo še knjižnico FLTK in program gnuplot, ki smo ju uporabili za izvedbo grafičnega vnosa podatkov oziroma prikaza rezultatov. V poročilu bomo v začetku predstavili težave, ki so se pojavljale pri uporabnikih programa Hegons, nato pa predstavili uporabljene programe ter izvedbo in delovanje izdelanega programa.
Ključne besede: komunikacijsko omrežje, simulacija, programiranje, grafični uporabniški vmesnik
Objavljeno: 05.02.2019; Ogledov: 569; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Distribucija signala v brezžičnem komunikacijskem omrežju v šumnem okolju
Andraž Šilak, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo izvedli distribucijo signala v šumnem okolju. V delu je predstavljen teoretičen del moduliranja signala, tehnike sodostopa in standardi za prenos brezžičnega signala. Najprej so predstavljene analogne modulacijske tehnike, ki jim sledijo še digitalne tehnike, ki so za to delo tudi pomembnejše. Pregledali smo tudi teoretično podlago tehnik sodostopa in tehnik razširjenega spektra. Za zaključek teoretičnega dela smo se lotili še standardov za prenos signala. V nadaljevanju so skozi teste predstavljeni vplivi različnih konfiguracij za doseganje prenosnih hitrosti med točkami in za končnega uporabnika. Na koncu so vsi testi obrazloženi in med seboj primerjani.
Ključne besede: MikroTik, distribucija signala, Nv2, TDMA, komunikacijsko omrežje
Objavljeno: 20.03.2018; Ogledov: 899; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

3.
Model centralnega lastništva in upravljanja komunikacijsko informacijskega sistema Slovenske vojske
Sergej Rodman, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Zelo hiter razvoj komunikacijsko-informacijskih tehnologij, razširjanje spektra storitev in po drugi strani še hitrejši razvoj kibernetskih groženj določajo nadgradnjo organizacijske strukture enote, ki je v Slovenski vojski zadolžena za upravljanje, nadzor in zagotavljanje kibernetske varnosti komunikacijsko-informacijskega sistema Slovenske vojske. V nalogi smo na podlagi izkušenj in primerov iz gospodarstva identificirali področja tega sistema, kjer so zaradi zagotavljanja kibernetske varnosti potrebne/smotrne nadgradnje. Ob upoštevanju nacionalnih dokumentov in podanih zavez Republike Slovenije Evropski uniji in Natu na področju zagotavljanja kibernetske varnosti smo pripravili predlog nove enote Slovenske vojske, ki zagotavlja centralni model lastništva, nadzora, upravljanja in kibernetske varnosti komunikacijsko-informacijskega sistema Slovenske vojske.
Ključne besede: informacijska varnost, kibernetska varnost, komunikacijsko-informacijski sistem, omrežje, enota
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 509; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
SLUŽNOST V JAVNO KORIST
Alja Uršnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavam institut služnosti v javno korist. Služnost v javno korist je služnost, ki se ustanovi v javnem interesu, in sicer v korist države, lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb in nosilcev različnih infrastrukturnih dejavnosti, če je to nujno potrebno za postavitev omrežij in objektov gospodarske infrastrukture in njihovo nemoteno delovanje. Pri služnosti v javno korist gre za nepravo služnost, ki je po vsebini stvarna služnost, vendar je za razliko od prave stvarne služnosti ustanovljena v korist individualno določene osebe. Ustanovitev služnosti v javno korist je dopustna le v primeru, če je nujno potrebna za dosego javne koristi, ki je ni mogoče uresničiti drugače. Nastane lahko bodisi na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti bodisi z odločbo upravnega organa. Priposestvovanje ne more biti pravna podlaga za nastanek služnosti v javno korist. Ker gre pri tem institutu za poseg v temeljno človekovo pravico, zakonodaja lastniku nepremičnine izrecno priznava, da se mu more zaradi posega v njegovo lastninsko pravico priznati nadomestilo na premoženjskem področju. Ugotovili smo, da kljub temu, da je služnost v javno korist premoženjska in prenosljiva pravica in je kot taka lahko predmet zastavitve, za kreditodajalca ne predstavlja zanimiv, učinkovit in ekonomsko smotrn objekt zavarovanja. Atraktivnejši in pravno učinkovit predmet zastavne pravice predstavlja komunikacijsko omrežje. V okviru tega obravnavamo stvarnopravni status infrastrukturnih objektov in naprav v povezavi z omejitvami lastninske pravice zaradi gradnje in postavitve infrastrukturnih objektov in naprav.
Ključne besede: služnost v javno korist, neprava služnost, nadomestilo na premoženjskem področju, premoženjska in prenosljiva pravica, predmet zastavne pravice, komunikacijsko omrežje, stvarnopravni status infrastrukturnih objektov
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 4972; Prenosov: 585
.pdf Celotno besedilo (611,17 KB)

5.
6.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici