1. Razvijanje empatične zmožnosti v komunikacijskem modelu književne vzgoje : magistrsko deloPolona Ducman, 2025, magistrsko delo Opis: Empatična zmožnost je ključen element recepcijske zmožnosti in se razvija v okviru učnega načrta za književno vzgojo v prvih dveh vzgojno-izobraževalnih obdobjih. Empatična zmožnost je tesno povezana s sposobnostjo privzemanja perspektive. Magistrsko delo Razvijanje empatične zmožnosti v komunikacijskem modelu književne vzgoje raziskuje vpliv tega modela na povečano empatijo preko uporabe igre vlog in pisanja dnevnika književnih oseb pri 12 učencih 3. razreda, na primeru književnega dela Pepelka. Raziskava je bila izvedena s študijo primera in metodo branja v nadaljevanjih, ki sta bili kombinirani z dialoškim branjem ter igro vlog. Naloga obravnava vprašanja, kot so ali je metoda branja v nadaljevanjih v kombinaciji z igro vlog primerna za razvijanje zmožnosti privzemanja perspektive ter z njo povezane empatične zmožnosti, ali obstajajo razlike v številu besed, ki izražajo empatijo pri Pepelki, mačehi, sestri in kraljeviču in ali se bo stopnja empatije povečala pri identifikacijski figuri oziroma pri tistih književnih osebah, ki so jih učenci ocenili kot dobre književne osebe. Ugotavlja se, da je branje v nadaljevanjih v kombinaciji z igro vlog primerna metoda za razvijanje zmožnosti privzemanja perspektive. Stopnja empatije se ni bistveno povečala z identifikacijsko figuro, se je pa izraziteje povečala pri tistih književnih osebah, ki so jih učenci ocenili kot dobre.
Ključne besede: empatija, komunikacijski model književne vzgoje, igra vlog, dnevnik branja v nadaljevanjih
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (21,16 MB) |
2. Komunikacijski model književne vzgoje v digitalno podprtih učnih okoljih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje : doktorska disertacijaPolonca Legvart, 2024, doktorska disertacija Opis: Vpliv učnega okolja na književno vzgojo v začetnih letih šolanja je redkeje obravnavan vidik in še posebej digitalna podpora pri tem postavlja pedagoškemu raziskovanju nova vprašanja. Med njimi je ključno, ali lahko z didaktično uporabo digitalnih učnih pomagal izboljšamo recepcijo književnosti pri učencih. Razlogi za raziskovalno poglobitev v to vprašanje so v razmerah, ko otroci že v polni meri živijo čas digitalne družbe, cilj književne vzgoje pa je, da ta okoliščina ne bi povzročila njihovega odmika od književnosti, pač pa zbližanje z njo, saj jim književnost zagotavlja bistvene kompetence, vire in strategije za soočanje z izzivi kronične krize 21. stoletja.
Potrebne so spremembe tradicionalnega pouka književnosti z vidika upoštevanja digitalno podprtega učnega okolja, integriranja tehnologije v pedagoški pristop (TPACK in SAMR), digitalne pismenosti, digitalnega razkoraka in podpiranja »drugega tira« za otroke iz literarno manj spodbudnih okolij. Odločilno oporo nudi uveljavljeni model literarnorecepcijske in didaktične komunikacije pri književni vzgoji, ki ga je mogoče nadgraditi za digitalno podprto učno okolje.
Empirična raziskava se je osredotočila na pripravljenost učiteljev kot ključnih dejavnikov didaktičnih sprememb za vključevanje digitalnih tehnologij v izvajanje književne vzgoje. Podan je podrobnejši prikaz priprave, izvedbe in evalvacije primerov didaktičnih enot književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju prvih treh razredov (1. VIO) s pristopom spojenega (blended) učenja. Glede na kompleksnost obravnavanega pojava književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju je za preučevanje le-tega izbranih več raziskovalnih metod tako kvantitativnega kot kvalitativnega značaja ter komplementarni način njihovega kombiniranja ter triangulacije.
Tako teoretična izhodišča kot praktična pedagoška izkušnja ter kvalitativna in kvantitativna evalvacija le-te potrjujejo, da je komunikacijski model književne vzgoje ob ustreznih prilagoditvah izvedljiv tudi v digitalno podprtem učnem okolju. To se je kljub vsiljeni izvedbi vendarle pokazalo pri izobraževanju na daljavo zaradi epidemije COVID-19, primeri premišljene izvedbe digitalno podprte književne vzgoje v poepidemičnem obdobju pa dokazujejo, da je mogoče na ta način dodatno motivirati učence in poglobiti njihovo recepcijo literarnega dela ter tako uspešno razvijati njihovo recepcijsko zmožnost.
Pomen navedenih raziskovalnih dognanj bi lahko vplival na preobrat k pozitivni naravnanosti učiteljev do vključevanja digitalnih tehnologij v pedagoške pristope pri književni vzgoji in nasploh. S tem bi šola prevzela odločilnejšo vlogo pri usmerjanju mladih ljudi glede načinov uporabe novih komunikacijskih tehnologij.
Ključne besede: komunikacijski model književne vzgoje, digitalno podprta učna okolja, digitalna pismenost, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktična enota, spojeno učenje, drugi tir književne vzgoje
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 88
Celotno besedilo (12,24 MB) |
3. PRODUKTIVNA KNJIŽEVNODIDAKTIČNA METODA ROMAN PODAJANKAMojca Kohek, 2010, diplomsko delo Opis: Bralni interesi mladih bralcev so zelo različni. Številne raziskave pa kažejo, da je otrokom najbližja t. i. trivialna mladinska književnost, ki je strukturno in slogovno preprostejša od visoke književnosti. Da bi se šola čim bolj približala interesom učencev, je pomembno vključevati v ure književnosti tudi tovrstna besedila. Odločitev zanje pa še ne pomeni tudi trivialne obravnave. Otrokom je treba trivialna mladinska besedila približati na način, ki jim bo omogočal zaznavanje in razumevanje strukturnih in slogovnih elementov. Diplomsko delo zato obravnava produktivne književnodidaktične metode v komunikacijskem modelu književne vzgoje, s katerimi omogočamo aktivno sodelovanje vseh učencev in s tem globlje literarnoestetsko doživetje. Namen eksperimenta je bil preizkusiti uspešnost produktivne književnodidaktične metode roman podajanka pri preverjanju razvoja zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja posameznih strukturnih elementov mladinskega trivialnega romana. V praktičnem delu je bila uporabljena metoda pisanja romana podajanke. Deset učencev petega razreda je intenzivno prebiralo knjige iz zbirke avstrijskega pisatelja Thomasa Brezine z naslovom Naša klapa irharjev. Sledila je poustvarjalna dejavnost, katere rezultat je mladinska kriminalka. Pred izvedbo praktičnega dela sta bili zastavljeni dve hipotezi, ki sta bili tudi potrjeni.
Ključne besede: komunikacijski model književne vzgoje, produktivne književnodidaktične metode, roman podajanka, trivialna mladinska književnost, zbirka Naša klapa irharjev.
Objavljeno v DKUM: 07.07.2010; Ogledov: 2956; Prenosov: 420
Celotno besedilo (4,54 MB) |
4. TRANSMISIJSKI IN KOMUNIKACIJSKI MODEL KNJIŽEVNE VZGOJE - STALIŠČA UČITELJEVKatja Bek, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so strnjene ugotovitve že opravljenih raziskav, v katerih so ugotavljali stališča in mnenja učiteljev o posameznih spremembah, ki jih je s seboj prinesla devetletna osnovna šola. Nadalje je zapisana primerjava strukture in vsebine med učnim načrtom za slovenski jezik za osemletno osnovno šolo ter učnim načrtom za slovenščino za devetletno osnovno šolo, in sicer primerjava prvih dveh razredov osemletne osnovne šole s prvim triletjem devetletne osnovne šole. Opisan je tudi komunikacijski model poučevanja književne vzgoje in nenazadnje izpostavljene posamezne spremembe, ki jih je prinesel prehod od transmisijskega h komunikacijskemu modelu književne vzgoje. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, na osnovi katerih smo ugotavljali (ne)znanje in stališča učiteljev razrednega pouka prvega in drugega triletja o komunikacijskem modelu književne vzgoje ter razlike med njimi.
Ključne besede: komunikacijski model književne vzgoje, učni načrt, stališča učiteljev, znanje učiteljev, razredni pouk, primerjava
Objavljeno v DKUM: 15.04.2010; Ogledov: 3373; Prenosov: 333
Celotno besedilo (1,31 MB) |
