| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UČINKI DODATNEGA IN DOPOLNILNEGA POUKA SLOVENŠČINE V DRUGEM IN TRETJEM RAZREDU
Maja Vajzman, 2009, diplomsko delo

Opis: Pouk slovenščine je temeljnega pomena. Slovenski jezik je naš materni jezik, s katerim se v največji meri ukvarjamo pri pouku slovenščine. Slovenski jezik pa je pomemben tudi pri ostalih predmetih, saj v materinščini ustvarjamo in prenašamo sporočila. V vsakdanjem življenju je pomembno, da obvladamo slovenski jezik, saj se le tako lahko vključimo v družbo. Vsak starš si želi, da bi bil njegov otrok normalno razvit in uspešen na čim več področjih. Med seboj se razlikujemo, na nekaterih področjih smo boljši in vsak kakšne reči ne obvlada. V svojem raziskovanju sem delala z učenci, ki imajo pri pouku slovenščine težave in obiskujejo dopolnilni pouk, in z učenci, ki so uspešni in hitro napredujejo na raznih področjih pri slovenščini ter obiskujejo dodatni pouk. Učenci obiskujejo 2. in 3. razred osnovne šole. Z raziskovanjem sem želela ugotoviti, ali lahko učenci obeh skupin, tisti z težavami in tisti, ki so pri pouku slovenščine uspešni, napredujejo, če z njimi učitelj dodatno dela in jih spodbuja.
Ključne besede: opismenjevanje, komunikacijske dejavnosti, dopolnilni pouk, dodatni pouk, učne težave, nadarjeni učenci
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 3790; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (603,32 KB)

2.
GLASOVNO ZAVEDANJE OTROK PRED VSTOPOM V 1. RAZRED
Simona Petek, Urška Roganov, 2012, diplomsko delo

Opis: Opismenjevanje je nepretrgan proces, ki se začne že pred formalnim šolanjem otroka in traja vse do končnega cilja funkcionalne pismenosti človeka. V začetnem obdobju branja in pisanja je razvoj pismenosti v najtesnejši povezavi s sposobnostjo členjenja besed na glasove, sposobnostjo hitrega pretvarjanja glasov v črke in črke v glasove in sposobnostjo spajanja glasov v besede. Otrok se s pojmi, kot so beseda, zlog, črka in glas srečuje že pred vstopom v šolo in jih večino prepozna v programu predšolske vzgoje. Sposobnost glasovnega zavedanja je sposobnost razlikovanja glasov v jeziku in njegovih sestavnih delih. Razvija se že v času predšolskega obdobja, vendar je za šestletnika izredno težko, da v besedi zaznava vsak glas posebej, saj besedo zaznava kot celoto. S preizkusom glasovnega zavedanja sva z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovali, v kolikšni meri je razvito glasovno zavedanje otrok pred vstopom v 1. razred in kakšen je napredek otrok v treh mesecih. Obe preverjanji z razmikom treh mesecev sta bili izvedeni z enakim inštrumentarijem, saj le tako lahko govorimo o realnem napredku otrok.
Ključne besede: opismenjevanje, komunikacijske dejavnosti, glasovno zavedanje, zlogovanje, začetni in končni glas, glas znotraj besede, glasovno razčlenjevanje, preizkus glasovnega zavedanja
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 3014; Prenosov: 474
.pdf Celotno besedilo (4,94 MB)

3.
ZAČETNI IN KONČNI GLAS TER GLAS ZNOTRAJ BESEDE V 1. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Barbara Kozel, 2013, diplomsko delo

Opis: Človekovo sporazumevanje temelji na govornem jeziku – govorjenju in poslušanju. Ta neločljiva vez med ljudmi/okoljem in s samim seboj pa je bila dolgo časa obravnavana kot samoumevna. Danes se zavedamo, da je poslušalska dejavnost izjemno pomembna za razvoj celovite osebnosti, v ožjem pogledu pa je temelj ostalim trem komunikacijskim dejavnostim, to so govorjenje, pisanje in branje. Na razvoj poslušalske dejavnosti vplivajo fizične, fiziološke, psihološke, socialne in moralne lastnosti posameznika, le-te pa mora učitelj upoštevati v obdobju začetnega opismenjevanja. Opismenjevanje je proces usposabljanja posameznika za branje in pisanje, in zahteva razvijanje kompleksnih spretnosti in sposobnosti z različnih področij. Z njim se ukvarjajo strokovnjaki s področja jezika, psihologije, pedagogike, specialne pedagogike in medicine. Pomemben dejavnik v procesu uspešnega opismenjevanja je glasovno zavedanje, ki predstavlja razumevanje različnih načinov členjenja vezane govorice na manjše dele in manipuliranja z njimi. Raziskava, ki sem jo opravila, temelji na proučevanju sposobnosti glasovnega zavedanja otrok v prvem razredu osnovne šole na ravni začetnih in končnih glasov ter glasov znotraj besed, njihovem napredku v obdobju štirih mesecev. Nadalje raziskava obsega primerjavo v razvoju otrok med petimi mariborskimi osnovnimi šolami. Rezultati so bili interpretirani z uporabo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne raziskovalne metode.
Ključne besede: opismenjevanje, komunikacijske dejavnosti, poslušanje, glasovno zavedanje, začetni in končni glas, glas znotraj besede.
Objavljeno: 20.05.2013; Ogledov: 1977; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (7,13 MB)

4.
Temeljne komunikacijske dejavnosti in strategija spraševanja pri pouku slovenščine v 6. in 9. razredu osnovne šole
Nina Pogorevc, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti, na kakšen način se pojavljajo komunikacijske dejavnosti – govorjenje, pisanje, poslušanje in branje – ter kako se uporablja in upošteva strategija spraševanja pri pouku slovenščine v 6. in 9. razredu osnovne šole. Za pridobitev teh podatkov smo v 6. in 9. razredu osnovne šole A opravili anketo. Anketo učencev smo razširili z dodatnimi vprašanji in z njo anketirali tudi učitelje teh razredov. Dobljene podatke smo grafično prikazali, jih opisali, primerjali in analizirali. Raziskava je poskušala pokazati, ali je bil uspešen dialog med učenci in učiteljem delno okrnjen zaradi klasične postavitve miz v učilnici; ali je učitelj med razlago snovi najpogosteje uporabljal zeleno/belo tablo; ali so učenci učitelja poslušali med razlago snovi; ali so učitelji uporabljali strategijo spraševanja; ali so učitelji uporabljali retorična vprašanja; ali so odgovarjali na vprašanja, zapisana v učbenikih, delovnih zvezkih ali drugih besedilih; ali so se pri učnih urah slovenščine kot komunikacijske dejavnosti pojavljale tako govorjenje, pisanje, branje kot tudi poslušanje; ali je bilo učence strah postavljati vprašanja učiteljem med učnimi urami; ali so lahko učenci učitelju postavljali vprašanje med učno uro oziroma takoj, ko nečesa niso razumeli; ali so učitelji na napačne oziroma nepravilne odgovore učencev odreagirali na pravilen način; ali so učenci pri pouku slovenščine brali besedila tiho in glasno; ali se je po branju umetnostnega besedila najpogosteje analiziralo besedilo; ali se je pisanje učencev pri pouku pojavljalo večinoma kot prepisovanje s table/iz učbenika; ali so učitelji pri pouku slovenščine poslušali kritično in aktivno, učenci zložno in aktivno.
Ključne besede: osnovna šola, slovenščina, komunikacijske dejavnosti, strategija spraševanja
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 560; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

5.
Začetno branje v predšolskem obdobju
Tjaša Krajnc, 2017, diplomsko delo

Opis: Otrokova pismenost se pričenja razvijati pred vstopom v šolo s pomočjo bralnih in pisnih vzorcev. Takšni vzorci otroku pripomorejo pri doživljanju okolja in ga seznanijo s socialno interakcijo odraslih. Otrokove izkušnje, ki se pojavljajo že ob rojstvu imajo pomembno vlogo pri razvoju pismenosti. Predhodne izkušnje pripomorejo k otrokovemu razvijanju bralnih in pisnih spretnosti. Starši in vzgojitelji, ki skrbijo za otroka, so njegovi prvi učitelji in tudi prvi zgled. Učijo ga govoriti v različnih okoliščinah, in mu dajati zgled ter kako in za kaj uporabiti pismenost. Začetek razvoja otrokove pismenosti poteka predvsem spontano in ob vsakodnevnih dogodkih. Ko otrok prepozna prve črke ali znane besede, pravimo, da pismenost postopoma narašča. Namen empiričnega dela je bil raziskati in ugotoviti kakšno predznanje imajo otroci, ki so tik pred vstopom v šolo, na področju začetnega branja. Zanimalo nas je, ali otroci prepoznajo, kaj prikazujejo sličice, ali prepoznajo črke abecede, znajo besedam določiti začetni in končni glas, poiskati sopomenki, brati besede in razumeti krajše besedilo. Rezultate smo vnašali v tabele in jih tudi interpretirali.
Ključne besede: pismenost, razvoj pismenosti, komunikacijske dejavnosti, dejavniki začetnega opismenjevanja, prepoznavanje sličic, začetni in končni glas besed, iskanje sopomenki, prepoznavanje črk, branje besed, razumevanje neumetnostnega besedila.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 548; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (882,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici