SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODŠKODNINSKOPRAVNO VARSTVO PRAVICE DO OSEBNEGA ŽIVLJENJA IN KOMUNIKACIJSKA ZASEBNOST
Simona Tekavec, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava varstvo pravice do zasebnosti z vidika civilnega prava, kjer se najbolj množično uporablja prav institut denarne odškodnine. Pomemben vidik zasebnosti predstavlja tudi pisemska tajnost, ki pomeni podlago za razvoj modernih načinov komuniciranja, kot je sporazumevanje preko telekomunikacijskih in internetnih omrežij. Tako se je začel že pojem pisem in drugih občil razširjati do te mere, da lahko v sodobnem hitro razvijajočem se tehnološkem napredku pravno zajamemo vse sedanje in bodoče oblike komuniciranja, v katere vdor bo povzročil kršitev pravice do t.i. komunikacijske zasebnosti. Pravica do zasebnosti je ustavno zavarovana človekova pravica, kakor tudi ena izmed temeljnih osebnostnih pravic civilnega prava in je priznana tudi v številnih mednarodnih dokumentih. Enotne definicije za pravico do zasebnosti ni mogoče podati, vzrok temu pa je, da ima vsakdo drugačna pričakovanja glede zasebnosti, pogledi nanjo pa se spreminjajo tudi glede na družbeno okolje, v katerem se osebe gibljejo. Ker je poseganje v to pravico v današnjem času relativno pogosto, je zelo pomembna ureditev njenega varovanja. Pričujoče delo nas tako popelje preko pojma pravice do zasebnosti in ureditve civilnopravnega varstva v drugih najpomembnejših svetovnih pravnih sistemih, kakor tudi v mednarodnem pravu, ki ima po zaslugi sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice največji vpliv na pravno teorijo in prakso držav članic Sveta Evrope. Zasebnost je torej pomembna predvsem zato, ker ščiti svobodo posameznika ter mu omogoča svobodno odločanje brez posega tretjih, če pa slučajno kdo poseže v njegovo pravico, pa ima ta na voljo razna pravna sredstva, ki mu v določeni situaciji najbolj ustrezajo. Žal je sistem v današnjem svetu narejen tako, da pri ljudeh, ki se jim na kakršnikoli način poseže v zasebnost, najbolj zaleže denarna odškodnina, saj imajo v tem lahko vsaj delno zadoščenje in materialno povračilo za pretrpljene bolečine. Osrednji del naloge zato predstavlja odškodninskopravno varstvo pravice do zasebnosti pri nas, ki je podkrepljeno še s primeri iz slovenske in tuje sodne prakse. Eden izmed aspektov zasebnosti je prav gotovo tudi poseg v zasebna pisanja, katerih neupravičeno prebiranje je lahko razlog za sprožitev civilnopravnega postopka. Dandanes je vse bolj prisoten tudi tako imenovani virtualni svet, ki se je začel razširjati z množično uporabo interneta, kjer je sfera med zasebnim in javnim močno zabrisana. Dostop do podatkov in pošiljanje sporočil je neprimerljivo hitrejše kot v preteklosti, je pa zato veliko bolj nevarno in tvegano, saj omogoča številne nove načine zlorab zasebnosti, zlasti vdor v komunikacijsko zasebnost preko elektronske pošte. Ker je to danes zelo občutljiva tematika, s katero se je praktično srečal že skoraj vsak posameznik, sem drugi del naloge posvetila varstvu komunikacijske zasebnosti in njeni predhodnici, pisemski tajnosti. Ugotavljam, da se v praksi, zahvaljujoč tehnološkemu napredku in s tem poenostavitvi načinov vdora v človekovo zasebnost komunikacij, temeljna pravica do zasebnosti vse pogosteje krši. Tehnološkemu napredku se praktično ni mogoče izogniti, zakaj se mu tudi bi, saj prinaša dobrodošle spremembe in enostavnejšo uporabo na vseh področjih človekovega življenja, vendar pa to ne pomeni, da je treba s tem prezreti temeljne človekove pravice in se obnašati, kot da le-te sploh ne bi nikoli obstajale. Zato menim, da je treba toliko več truda vložiti v zaščito pred vdorom v zasebno življenje.
Ključne besede: osebnostne pravice, pravica do zasebnosti, odškodninskopravno varstvo, komunikacijska zasebnost, elektronska pošta, pisemska tajnost.
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 2126; Prenosov: 619
.pdf Polno besedilo (525,60 KB)

2.
3.
4.
PRAVICA DO ZASEBNOSTI NA SOCIALNIH OMREŽJIH
Janez Rotman, 2013, diplomsko delo

Opis: V pričujočem delu ugotavljam, da je pravica do zasebnosti, kljub odsotnosti univerzalne definicije, vsesplošno priznana. V slovenskem pravnem sistemu ima status tako človekove, kakor tudi osebnostne pravice, pri čemer je varstvo zasebnosti priznano na mednarodni, evropski ter ustavni ravni. Zaradi tehnološkega razvoja je pravica do zasebnosti podvržena nenehnemu spreminjanju, saj je naloga prava, da v svojem razvoju sledi dejanskemu stanju v družbi, zaradi česar se razsežnosti pravice do zasebnosti nenehno širijo. Zasebnost v socialnih omrežjih je predmet varstva komunikacijske in korespondenčne zasebnosti, prav tako pa so podatki uporabnikov predmet varovanja v okviru varstva osebnih podatkov. Pri proučevanju pravice do zasebnosti polnoletnih otrok nasproti staršem sem ugotovil, da je nemogoče postaviti splošno pravilo, ki bi določala meje dopustnosti posegov v pravico, saj se pri tehtanju med pravno priznanimi interesi posmeznikov pojavlja preveč spremeljivk, zaradi česar je potrebno dopustnost posegov presojati od primera do primera na podlagi t.i. načela tehtanja interesov.
Ključne besede: Pravica do zasebnosti, večrazsežnost pravice, preživljanje polnoletnih otrok, socialna omrežja, varstvo osebnih podatkov, komunikacijska zasebnost.
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 985; Prenosov: 82
.pdf Polno besedilo (615,97 KB)

5.
Prikriti preiskovalni ukrepi z uporabo specialne tehnike "IMSI lovilec" in posegi v zasebnost državljanov
Roman Medik, 2014, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih smo priča neštetim medijsko odmevnim primerom na sodišču, kjer se vedno večkrat pojavlja dvom v delo kriminalistične policije oziroma protizakonito pridobivanje operativno pomembnih podatkov, kateri so v nadaljevanju podlaga za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov po 149. a, 150., 155. in 155. a členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), in s tem posledično tudi nedovoljenih in protizakonitih posegov v človekove pravice. V omenjenih odmevnih primerih največkrat lahko slišimo za protizakonito delovanje kriminalistične policije med zbiranjem operativnih podatkov o telekomunikacijskih sredstvih osumljencev že pred izvajanjem ukrepov na podlagi odredbe pristojnega preiskovalnega sodnika ali državnega tožilca. V takih primerih največkrat že med samim sodnim postopkom lahko zasledimo pritožbe obrambe, da je policija za pridobitev podatkov o telekomunikacijskih napravah uporabljala specialno tehniko – IMSI lovilec oz. IMSI CATCHER. Z uporabo navedene naprave policija lahko pridobi pomembne in potrebne podatke o uporabniku določenega telekomunikacijskega sredstva – mobilnega telefonskega aparata. Prav tako v takih primerih obramba zagovarja protizakonito uporabo navedene naprave, katero policija poseduje in jo po navedbah informacijske pooblaščenke občasno uporablja. Uporaba navedene naprave za pridobivanje podatkov o določenem telekomunikacijskem sredstvu trenutno še ni zakonsko opredeljena, sicer je opredeljena v noveli ZKP-M, kateri še vedno čaka na obravnavo v državnem zboru Republike Slovenije. Glede na opisano bomo v diplomskem delu poskušali raziskati, ali policija dejansko uporablja omenjeno napravo protizakonito ter zavestno krši človekove pravice in temeljne svoboščine, prav tako bomo poskušali opredeliti ločnico med zakonsko dovoljeno uporabo naprave IMSI lovilca za raziskavo najhujših kaznivih dejanj, potreb po iskanju pogrešanih oseb, ter nevarnih pobeglih zapornikov, in dopustno kršitvijo komunikacijske zasebnosti do ostalih državljanov, kateri se v določenem trenutku uporabe naprave nahajajo na območju delovanja oz. določenem kraju.
Ključne besede: prikriti preiskovalni ukrepi, tehnike, človekove pravice, zasebnost, komunikacijska zasebnost, kršitve, diplomske naloge
Objavljeno: 27.01.2015; Ogledov: 756; Prenosov: 463
.pdf Polno besedilo (784,55 KB)

6.
Procesni model presojanja posegov obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost kot logistični izziv
Janez Žirovnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Država varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Vendar dopušča možnosti, da se človekove pravice in temeljne svoboščine pod določenimi pogoji omejijo. Država lahko omeji človekovih pravic in temeljnih svoboščine samo na podlagi zakona. Na ta način je mogoče omejiti tudi pravico varstva tajnosti in drugih občil oziroma pravico do komunikacijske zasebnosti. Zakon, s katerim se omeji pravica do komunikacijske zasebnosti mora biti predvidljiv. Ta predvidljivost pa ne pomeni, da bi lahko posameznik ali skupina predvideli kdaj bodo nadzorovani. Ker gre za posege, ki morajo po svoji vsebini biti tajni, to tudi ne bi imelo smisla. V danem primeru predvidljivost zato pomeni, da so določbe zakona, ki ureja posege v komunikacijsko zasebnost jasne in natančne. Posamezniki ali skupine morajo vedeti, pod kakšnimi pogoji lahko država poseže v njihovo komunikacijsko zasebnost. V komunikacijsko zasebnost posegajo tudi obveščevalne službe. Zakonodaja v Sloveniji, ki to področje ureja za obveščevalne službe je skladna z določbami Ustave. Upošteva ustavne pogoje, da mora biti poseg določen v zakonu, da ga je mogoče izvajati le določen čas, če tako odredi sodišče in je nujno in sorazmerno za dosego legitimnega cilja. Vendar zakonodaja ni popolnoma skladna z določbami Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, saj med drugim ne ureja postopka pri prenosu, s posegi v komunikacijsko zasebnost, pridobljenih podatkov ter sodnega varstva posameznikov, katerih komunikacije se je nadzorovalo. V raziskavi smo zato, na podlagi teoretičnih izhodišč raziskave, procesni model presojanja posegov obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost dopolnili, tako dopolnjen model pa smo implementirali v osnutek predpisa, za katerega predlagamo, da na novo določi zakonite posege obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost posameznikov.
Ključne besede: procesni model, presojanje posegov, komunikacijska zasebnost, obveščevalna dejavnost, zakonito prestrezanje
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 536; Prenosov: 74
.pdf Polno besedilo (3,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Zasebnost v pametnih mestih
Damjan Fujs, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Zasebnost v pametnih mestih« se osredotoča na koncept pametnih mest. Trend ni nastal pred kratkim, ampak se je začel že pred približno desetimi leti. Glede na tehnologijo, ki nam je dostopna in glede na dejstvo, da se vse več ljudi seli iz ruralnega v urbano okolje, je pomembno da združimo ljudi in tehnologijo. Na tak način lahko pripravimo informacije, ki bodo upravljavcem oziroma odločevalcem pomagale pri ustvarjanju urbanih načrtov po meri in željah prebivalcev. Pri vsej tehnologiji in celovitih rešitvah za pametna mesta pa ne smemo pozabiti na zasebnost. Ta je na nek način ogrožena, kar skušamo pokazati v tem diplomskem delu. Da bi bolje razumeli koncept zasebnosti smo v teoretičnem delu podrobneje predstavili pametna mesta kot taka in njihove prednosti v primerjavi s »klasičnimi mesti«. Globalizacija in hiter razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij sta dejavnika, ki sta privedla do novih groženj zasebnosti na eni strani in potrebo po dodatni pravni regulaciji na drugi strani. V ta namen smo na Evropskih tleh dobili novo Uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki jo na kratko predstavimo tudi v tem diplomskem delu. V nadaljevanju predstavimo še veliko podatkovje in z njim povezano upravljanje (kdo bo upravljavec podatkov?). Raziskovalni del diplomskega dela predstavlja anketa, v kateri smo ugotavljali, v kolikšni meri ljudje poznajo pametna mesta in kakšen je njihov odnos do zasebnosti. Teoretična dognanja in rezultati naše raziskave nakazujejo na dejstvo, da je koncept pametnih mest na področju Slovenije ljudem še dokaj neznan.
Ključne besede: pametna mesta, informacijsko-komunikacijska tehnologija, zasebnost, pravica do zasebnosti, osebni podatki, nadzor, diplomske naloge
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 414; Prenosov: 100
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici