Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava digitalizacijo geografskega izobraževanja in vlogo IKT pri sodobnem pouku geografije. Teoretični del opredeli IKT in okvirje digitalnih kompetenc, predstavi didaktične pristope (GIS, spletno raziskovanje, projektno, sodelovalno in problemsko učenje, igrifikacija, mobilno učenje) in najpogostejša orodja (npr. Google Earth, Kahoot!, Padlet, Mentimeter). Empirični del temelji na kvantitativni anketi s 192 udeleženci (45 učiteljev, 41 učencev, 106 dijakov). Večina učencev in dijakov prepoznava IKT kot pomembno za geografijo (88 %). Hipoteza, da IKT povečuje zanimivost predmeta, je delno potrjena zaradi še vedno razmeroma redke in neraznolike uporabe pri delu učencev. Ugotovitve potrjujejo izrazit motivacijski učinek (H2) in izboljšanje razumevanja in/ali pospešitev učenja (H3; skupaj 78 % učečih, skladno tudi z mnenji učiteljev). Učitelji s pozitivnim odnosom IKT tudi pogosteje vključujejo (H4), domneva o redkejši rabi kljub pozitivnim stališčem pa je ovržena (H5). Delo poudarja, da IKT pomembno prispeva h kakovosti in učinkovitosti geografskega pouka, a pri tem zahteva premišljeno, pedagoško utemeljeno integracijo, ustrezno tehnično podporo in razvoj digitalnih kompetenc; optimalni učni učinki nastajajo v ravnotežju z uporabo klasičnih pripomočkov (atlas, zemljevid).
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, digitalne kompetence, učni pristopi, izzivi in vpliv vključevanja IKT
Objavljeno v DKUM: 06.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,41 MB)

Opis: Učitelji glasbene umetnosti v osnovni šoli pri poučevanju večinoma uporabljajo tudi informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (v nadaljevanju IKT), saj nam ta omogoča delovanje funkcij zvoka, videa, prenašanja podatkov in brskanja po svetovnem spletu, kar služi kot pripomoček pri izvajanju določenih glasbenih dejavnosti. Zanimalo nas je, koliko si razredni učitelji pri poučevanju glasbene umetnosti pomagajo z uporabo IKT ter ali obstaja povezava med glasbeno izobrazbo razrednih učiteljev (formalno glasbeno izobraževanje, pevski zbor, plesne dejavnosti) in uporabo IKT pri pouku glasbene umetnosti. Ugotovili smo, da je uporaba IKT med poukom glasbene umetnosti pogojena s predhodno glasbeno izobrazbo učiteljev.
Ključne besede: glasbena šola, plesne dejavnosti, pevski zbor, glasbena umetnost, informacijsko-komunikacijska tehnologija
Objavljeno v DKUM: 24.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (715,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Uvod: Pandemija COVID-19 je v Sloveniji povzročila zaprtje šol in prehod pouka na daljavo. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kako dijaki sprejemajo pouk na daljavo in uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Podatki zbrani z anketnim vprašalnikom so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. Raziskovalni vzorec je bil namenski in je vključeval dijake ene srednje zdravstvene šole. Vključeni dijaki so bili tisti, ki so v šolskem letu 2022/2023 obiskovali 3. in 4. letnik. Sodelovalo je 205 dijakov. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so se dijaki med poukom na daljavo srečali s težavami, povezanimi z odmaknitvijo od šolskega prostora, učiteljev in sošolcev, a so pouk na daljavo sprejeli odgovorno. Dijaki so se med izvajanjem pouka na daljavo srečevali s številnimi izzivi, med katerimi so bili najizrazitejši pomanjkanje osebnega stika, težave s tehnično opremo in pomanjkanje motivacije. Kljub temu so dijaki prepoznali prednosti spletnega učenja, kot so prilagodljivost, prihranek časa in lažje razporejanje časa za učenje. Srečevanje z izzivi ni bilo povezano s spremembo učnega uspeha. Razprava in zaključek: Ugotovitve kažejo, da je pouk na daljavo s pomočjo IKT prinesel nove izzive in priložnosti v izobraževanje dijakov. Razumevanje teh dinamik je ključno za nadaljnji razvoj in izboljšanje izobraževalnih praks tudi v prihodnosti, še posebej v pogojih, ko se izobraževanje vse bolj prenaša v digitalno okolje.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), izobraževalni proces, COVID-19, izzivi, težave
Objavljeno v DKUM: 27.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature pojasnili pozitivne in negativne vplive sodobne tehnologije (ST) na otrokov celostni razvoj. Opisali smo tudi priporočila uporabe ST pri predšolskih otrocih, uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v vrtcih in vlogo staršev pri otrokovem vstopu v digitalni svet. Empirični del temelji na namenu diplomskega dela. V raziskavi je sodelovalo 110 staršev predšolskih otrok, starih od 1 do 5 let. Anketni vprašalnik je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu nas je zanimala pogostost rabe ST v času dnevne rutine med predšolskimi otroki. V drugem delu pa smo želeli raziskati pogostost rabe ST med starši v prisotnosti otrok. S pomočjo Kullbachovega 2Ȋ testa smo raziskali povezavo med izobrazbo staršev in pogostostjo rabe ST pri predšolskih otrocih ter povezavo med starostjo otrok in pogostostjo rabe ST. Ob analizi zbranih vprašalnikov smo ugotovili, da je uporaba ST precej razširjena med predšolskimi otroki v času dnevne rutine. Najpogosteje otroci uporabljajo ST v času skupnega hranjenja, pred spanjem, kot način pomiritve ali pa je ta prisotna le v ozadju v času njihove igre.
Ključne besede: sodobna tehnologija, predšolski otroci, starši, informacijska-komunikacijska tehnologija, dnevna rutina
Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 146; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,20 MB)

Opis: Svet se je v zadnjih letih močno spremenil in eden od razlogov je sektor informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki je eden od najhitreje rastočih in spreminjajočih se sektorjev v današnjem svetu. Hkrati pa so se vzporedno razvijale tudi informacijske operacije, ki se zdaj za dosego svojih ciljev močno zanašajo na informacijsko-komunikacijske tehnologije. Tako je nastala nova vrsta vojskovanja, informacijsko vojskovanje. To novo obliko vojskovanja uporabljajo številne države po svetu z različnimi cilji. Nekatere države ga uporabljajo v vojaške namene, druge pa v politične. Posledice so pogosto uničujoče, saj lahko vodijo do manipulacije in celo pranja možganov med ljudmi, ki so jim vsakodnevno izpostavljeni. Uporaba informacijskih operacij ni omejena zgolj na vojaške organizacije. Uporabljajo jih tudi nedržavni akterji, politične stranke in korporacije. Zato je za vsako državo pomembno, da razume in razvije strategijo informacijskih operacij, ki bi ji zagotovila prednost pred nasprotniki. Informacijske operacije se lahko uporabijo za vplivanje na nasprotnikov proces odločanja tako, da spremenijo njegovo dojemanje realnosti z lažnimi podatki ali z ustvarjanjem napačne slike v njegovem umu o tem, kaj se dogaja na bojišču. Zaključno delo se osredotoča na informacijske operacije v dveh primerih, ki sta se zgodila v zadnjem desetletju, to sta rusko vmešavanje v ameriške volitve leta 2016 in ruske informacijske operacije v ukrajinski vojni. Oba primera sta podvržena informacijskim operacijam istega akterja. Zato skušamo skozi analizo in primerjavo ugotoviti, kje pretijo nevarnosti, orodja, ki jih akterji uporabljajo, in pa seveda kako implementirati varnostne mehanizme proti pretečim nevarnostim.
Ključne besede: informacijska varnost, informacijsko-komunikacijska tehnologija, informacijske operacije, informacijsko vojskovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.01.2024; Ogledov: 417; Prenosov: 100
Celotno besedilo (865,88 KB)