| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
PRAVICA DO ZASEBNOSTI NA SOCIALNIH OMREŽJIH
Janez Rotman, 2013, diplomsko delo

Opis: V pričujočem delu ugotavljam, da je pravica do zasebnosti, kljub odsotnosti univerzalne definicije, vsesplošno priznana. V slovenskem pravnem sistemu ima status tako človekove, kakor tudi osebnostne pravice, pri čemer je varstvo zasebnosti priznano na mednarodni, evropski ter ustavni ravni. Zaradi tehnološkega razvoja je pravica do zasebnosti podvržena nenehnemu spreminjanju, saj je naloga prava, da v svojem razvoju sledi dejanskemu stanju v družbi, zaradi česar se razsežnosti pravice do zasebnosti nenehno širijo. Zasebnost v socialnih omrežjih je predmet varstva komunikacijske in korespondenčne zasebnosti, prav tako pa so podatki uporabnikov predmet varovanja v okviru varstva osebnih podatkov. Pri proučevanju pravice do zasebnosti polnoletnih otrok nasproti staršem sem ugotovil, da je nemogoče postaviti splošno pravilo, ki bi določala meje dopustnosti posegov v pravico, saj se pri tehtanju med pravno priznanimi interesi posmeznikov pojavlja preveč spremeljivk, zaradi česar je potrebno dopustnost posegov presojati od primera do primera na podlagi t.i. načela tehtanja interesov.
Ključne besede: Pravica do zasebnosti, večrazsežnost pravice, preživljanje polnoletnih otrok, socialna omrežja, varstvo osebnih podatkov, komunikacijska zasebnost.
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1377; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (615,97 KB)

4.
Aplikacije teorije grafov v komunikacijskih omrežjih
Maja Čevnik, 2015, doktorska disertacija

Opis: Dobra komunikacija med enotami omrežja ali med procesorji je bistvenega pomena za dobro delovanje. Veliko problemov povezanih s komunikacijskimi omrežji ali paralelno arhitekturo lahko prenesemo v probleme teorije grafov. Ker je dosti izmed teh problemov NP-težkih, se v tem primeru osredotočamo na reševanje podproblemov, ki jih znamo rešiti v polinomskem času. Eden izmed osnovnih problemov usmerjanja informacij v komunikacijskih omrežjih je problem enovozliščnega razširjanja. To je proces razširjanja informacije iz enega (izvornega) vozlišča do vseh ostalih vozlišč grafa z zaporedjem klicev med sosednjimi vozlišči, pri čemer je potrebno upoštevati pravila enovozliščnega razširjanja. V disertaciji se bomo omejili na problem enovozliščnega razširjanja v $k$-omejenih kaktus grafih, kjer bomo podali algoritem, ki reši problem razširjanja iz izvornega vozlišča v času $O(n log n)$. Podali bomo tudi algoritem, ki s pomočjo rezultatov dobljenih ob računanju časa razširjanja izvornega vozlišča, izračuna čas razširjanja vseh vozlišč grafa s časovno zahtevnostjo $O(n log n)$. Kot stranski produkt bomo podali še shemo razširjanja vseh vozlišč v $k$-omejenem kaktusu in center razširjanja $k$-omejenega kaktus grafa. noindent V drugem delu bomo proučevali Wienerjevo število za usmerjene grafe in omenili povezavo z načrtovanjem optičnih omrežij. Izkaže se, da so usmerjeni grafi z ekstremnim modificiranim Wienerjevim številom optimalna omrežja. Proučevali bomo usmerjene grafe z najmanjšo vrednostjo za eno izmed možnih posplošitev Wienerjevega števila za usmerjene grafe. Za digrafe z lastnostjo enolične najkrajše poti bomo podali minimalne digrafe za $alpha<0$ in $alpha>1$, podali bomo tudi nekaj delnih rezultatov za primer, ko je $0Ključne besede: enovozliščno razširjanje, kaktus graf, čas razširjanja, shema razširjanja, center razširjanja, Wienerjevo število, usmerjen graf, komunikacijska omrežja, usmerjena komunikacijska omrežja
Objavljeno: 13.04.2015; Ogledov: 783; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (567,00 KB)

5.
Pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju v predkazenskem postopku na Policijski postaji Murska Sobota
Tomislav Zver, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo aktualno zakonodajo ter načine pridobivanja podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju na Policijski postaji Murska Sobota. Pridobivanje tovrstnih podatkov za potrebe predkazenskega postopka je pomembno tako s področja poznavanja aktualne zakonodaje kot na drugi strani upoštevanja dejstva, da so ti podatki pomembni za preiskavo kaznivega dejanja in odkrivanje storilcev. Pri poslovanju z operaterji mobilne telefonije je bil v Policiji vzpostavljen elektronski sistem izmenjave podatkov, kateri je sledljiv in nadzorovan. Kronološko predstavljamo zakonodajo, ki ureja pridobivanje, hrambo in posredovanje zaprošenih podatkov iz elektronskega komunikacijskega omrežja kot tudi konkreten primer pridobivanja podatkov za kaznivo dejanje tatvine GSM-aparata. Pri tem slikovno predstavljamo aplikacijo, ki jo Policija uporablja za pridobivanje podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju od operaterjev mobilne telefonije. Predstavljamo potek pridobivanja teh podatkov konkretno na Policijski postaji Murska Sobota in kako je poskrbljeno za njihovo hrambo. S to predstavitvijo želimo osnovati priročnik za policiste, da bodo lahko, v primeru obravnave kaznivega dejanja, postopkovno pravilno uporabili določena zaprosila ali pobudo, vse v cilju preiskati kaznivo dejanje in odgovoriti na vseh sedem kriminalističnih vprašanj ter na koncu ugotovili, kdo je storilec kaznivega dejanja.
Ključne besede: kazniva dejanja, policija, policijsko delo, preiskovanje, pridobivanje podatkov, elektronska komunikacijska omrežja, varstvo osebnih podatkov, diplomske naloge
Objavljeno: 06.03.2017; Ogledov: 319; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

6.
Pomen in dokazovanje relevantnih trgov v odškodninskih sporih zaradi zlorabe prevladujočega položaja na področju telekomunikacij
Jan Žičkar, 2019, magistrsko delo

Opis: Sodni spori, v katerih en gospodarski subjekt od drugega gospodarskega subjekta zahteva plačilo odškodnine zaradi zlorabe prevladujočega položaja, v praksi predstavljajo obsežne spore, v katerih se pojavlja večje število tako pravnih kot dejanskih vprašanj, pri čemer je sporna vprašanja potrebno obravnavati po smiselnem vrstnem redu, saj je določena izmed njih potrebno rešiti predhodno iz razloga, da je k razreševanju oziroma presoji nadaljnjega oziroma nadaljnjih sploh mogoče pristopiti. Vprašanje, ki ga je potrebno razrešiti v začetni fazi spora, je določitev upoštevnega trga. Eno izmed možnosti stranke za podajo navedb in dokazovanje upoštevnega trga v odškodninskem sporu zaradi zlorabe prevladujočega položaja na področju telekomunikacij predstavljajo odločbe Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju: AVK), ki med drugim spremlja in analizira razmere na trgu, če so pomembne za razvijanje učinkovite konkurence, vodi postopke in izdaja odločbe v skladu z zakonom ter odločbe in analize Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: AKOS), ki na področju zagotavljanja in izvajanja elektronskih komunikacij v skladu z načeli konkurenčnega prava na področju elektronskih komunikacij določa produktne, storitvene in geografske trge, ki ustrezajo razmeram v državi, pri čemer sodeluje z organom, pristojnim za varstvo konkurence. Prvi organ predstavlja organ, pristojen za varstvo konkurence, drugi pa organ, ki je med drugim pristojen za sektorsko regulacijo na področju telekomunikacij. Organ za varstvo konkurence sankcionira protikonkurenčna ravnanja praviloma za nazaj, tj ex-post, pri čemer gre praviloma za prepoved določenih ravnanj, sektorski regulator pa regulira trg praviloma vnaprej, tj. ex-ante, z namenom preprečiti protikonkurenčna ravnanja, pri čemer gre praviloma za ukrepe v smislu določanja obveznosti določenega ravnanja. V primeru spora med pravdnima strankama o opredelitvi in določitvi upoštevnega trga se lahko stranka kot na svoje lastne navedbe sklicuje na odločbe konkurenčnega organa in/ali sektorskega regulatorja oziroma njihovo vsebino uporabi za ta namen, jih predlaga kot dokaze o obstoju ter vsebini določenega upoštevnega trga ali pa gre za kombinacijo obojega. Jasno je, da je sodišče vezano na pravnomočno odločbo konkurenčnega organa o kršitvi ali pravnomočno odločbo o kršitvi, izdano v postopku sodnega varstva zoper odločbo agencije. Iz tega izhaja, da je sodišče vezano na odločbo konkurenčnega organa glede protipravnega ravnanja subjekta, pri tem pa se postavlja vprašanje, ali je pri tem vezano tudi na ugotovitev obstoja in obsega samega relevantnega trga, kot je bil ugotovljen v odločbi. V zvezi z odločbami sektorskega regulatorja pa se kot ključno postavlja vprašanje, ali jih je potrebno upoštevati kot neposreden dokaz o obstoju določenega upoštevnega trga, ali pa je potrebno njihovo vsebino šteti kot del navedb stranke ter končno, ob upoštevanju vsebine ugovorov nasprotne stranke, določiti upoštevni trg posebej za potrebe odškodninskega spora. Pri tem je potrebno upoštevati naravo ter namen teh odločb, saj ima sektorski regulator z opravljanjem vnaprejšnje regulacije drugačne cilje kot konkurenčni organ, ki sankcionira protikonkurenčna ravnanja za nazaj, čeprav oba organa uporabljata za opredelitev upoštevnih trgov metode, ki so skladne z načeli konkurenčnega prava.
Ključne besede: konkurenčno pravo, zloraba prevladujočega položaja, odškodninski spor, relevantni trgi, dokazovanje, Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, odločbe
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 56; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (588,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici