Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ravnanje s komunalnimi odpadki lahko danes predstavlja nerešljiv problem, lahko pa tudi novo priložnost. Občina Ilirska Bistrica je po zaprtju odlagališča nenevarnih odpadkov v Jelšanah odvisna izključno od vožnje zbranih odpadkov na odlagališča po Sloveniji, trenutno v Tržič. V diplomskem delu želimo predstaviti pred nekaj leti uveden nov način ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Ilirska Bistrica, kako na sistem ločenega zbiranja odpadkov gledajo občani, predvsem pa raziskati, kako bi lahko z dodatnimi ukrepi povečali učinkovitost ločevanja. Analiza trenutnega stanja je bila opravljena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 13 vprašanj. Iz vsebine prejetih odgovorov ugotavljamo, da je bil sistem ločenega zbiranja odpadkov dobro sprejet in da je ostalo še nekaj neizkoriščenih možnosti, ki jih bo v bodoče treba izkoristiti.
Ključne besede: ravnanje s komunalnimi odpadki, hierarhija ravnanja z odpadki, občina Ilirska Bistrica
Objavljeno v DKUM: 30.08.2018; Ogledov: 1353; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: S problematiko komunalnih odpadkov oziroma odpadkov nasploh se srečujemo v vsakem gospodinjstvu. Občina Lenart je bila ena izmed prvih občin na območju tedanje skupne države Jugoslavije, ki je leta 1990 s podjetjem Letnik-Saubermacher pristopila k pilotnem projektu - ločenem zbiranju komunalnih odpadkov po sistemu BioPas (ločevanje odpadkov na biološke odpadke, papir in steklo). Kljub ozaveščanju ljudi, urejenem odvozu komunalnih odpadkov in postavljenih ekoloških otokih se količine komunalnih odpadkov povečujejo tudi na račun divjih odlagališč, kjer ljudje še zmeraj odlagajo odpadke, ki jih pridelajo v gospodinjstvih. Zakonodaja in okoljsko ozaveščanje ljudi, podjetij ter lokalnih skupnosti prispevajo k zmanjševanju nastajanja komunalnih odpadkov. Izdelava okolju in ljudem prijaznih izdelkov zaradi »prijaznih» materialov, ki se lahko vračajo v proizvodne procese oziroma ponovno predelavo, ter usmerjanje v reciklažo namesto v odlaganje odpadkov bo prav tako prispevala k zmanjšanju odpadkov. V vseslovenski akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« leta 2010 in »Očistimo Slovenijo« leta 2012 so bila nekatera divja odlagališča očiščena, vendar so še vedno prisotna. Problematika komunalnih odpadkov in ravnanje z njimi me je vzpodbudila, da v občini, ki je prva pristopila k ločenem zbiranju komunalnih odpadkov po sistemu BioPas, preverim zadovoljstvo občanov z ravnanjem z odpadki in problem divjih odlagališč na območju občine Lenart. Ravnanje z odpadki predstavlja oziroma ostaja velik izziv za vse prebivalce oziroma »proizvajalce« odpadkov. Izziv vidimo v spremembi načina razmišljanja o odpadkih, saj v naši družbi še zmeraj velja splošno prepričanje, da se z odpadki naj ukvarjajo tisti, ki so za to plačani.
Ključne besede: komunalni odpadki, ločevanje odpadkov, ravnanje s komunalnimi odpadki v občini Lenart, zadovoljstvo občanov z ravnanjem z odpadki, divja odlagališča
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1551; Prenosov: 138
Celotno besedilo (2,75 MB)

Opis: V Sloveniji je področje ravnanja s komunalnimi odpadki urejeno z zakonodajnim okvirom, ki predpisuje in obvezuje občine, da vzpostavijo javna podjetja ravnanja s komunalnimi odpadki, kamor spada zbiranje, obdelava in odlaganje odpadkov. Med obveznosti sodijo zagotovitev primerne infrastrukture, doseganje predpisanih deležev ločeno zbranih frakcij in ustrezna obdelava odpadkov ter odlaganje ostankov na tehnično primerna odlagališča (zakon 1, 2006, uredba 1, 2006, uredba 2, 2010, uredba 3, 2011, uredba 4, 2011, odredba 1, 2001, operativni program 1, 2008, operativni program 4, 2013). Velika razdrobljenost in nepovezanost slovenskih občin ter pomanjkanje ustrezne strategije in aktivnosti pri vzpostavitvi ustreznih sistemov ravnanja z odpadki se kaže v neprimernosti organizacije sistema ravnanja z odpadki in stroškovno obremenjujočem sistemu za ustanovitelje (občine) in uporabnike (občane). Problem je v tem, da mora v skladu z zakonodajo (zakon 2, 1993) vsaka občina s svojim javnim podjetjem ali koncesionarjem zagotavljati storitve, ki jih kot posamezna občina enostavno ne more. Graditve posameznega objekta MBO (mehansko biološke obdelave odpadkov) in odlagališča ne more izvesti vsaka občina posebej, ker je to s stroškovnega in tehnološkega vidika popolnoma neprimerno. Država je ponudila nepovratna sredstva EU in določen delež lastnih sredstev za vse občine, ki se povežejo v konzorcije (ali podobne oblike) in skupaj zgradijo centre za obdelavo odpadkov ter odlagališča. V celotni finančni perspektivi 2007–2013 je trenutno delujoč en center. V fazi projektiranja jih je še pet. Problematika skupnih medobčinskih projektov in posledično neuspešnost pri izgradnji ustreznih centrov za obdelavo odpadkov je v različnih politikah oblikovanja sistemov ravnanja z odpadki, povezovanju občin, umeščanju objektov, financiranju investicij, vodenju skupnih objektov itd. (operativni program 4, 2013). Na področju zbiranja ločeno zbranih frakcij se je na ravni občin vzpostavil sistem, pri katerem sta stopnja in kakovost ločevanja ustrezna. Za področje obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov pa bi bilo potrebno organizacijsko in lastniško preoblikovanje, ki bi zagotavljanje oziroma izvajanje teh storitev preneslo na raven države. Osnovni namen magistrskega dela je analiza dejavnikov, ki vplivajo na sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in oblikovanje modela, ki bo ustrezen z okoljskega, organizacijskega, tehničnega in ekonomskega vidika ter izvedljiv in transparenten. Oblikovali smo tri različne organizacijske modele in model obstoječega stanja in jih ocenjevali glede njihove ustreznosti in uspešnosti. Uporaba orodja DEXi je bila z izborom in uporabo devetinštiridesetih parametrov, ki opredeljujejo ustreznost modela, odločujoča pri izbiri modela za ravnanje s komunalnimi odpadki z vidika organizacijskih, ekonomskih, tehničnih in okoljsko zakonodajno oblikovanih parametrov. Cilj magistrskega dela je organizacijski model sistema ravnanja s komunalnimi odpadki, ki bo učinkovit, transparenten in stimulativen. Sistem mora zagotavljati doseganje predpisanih deležev ločenega zbiranja in predelave odpadkov, preusmeriti nastale količine odpadkov z odlagališč v reciklažo, predelavo in termično obdelavo z energetsko izrabo ter omogočati Sloveniji prehod v »družbo recikliranja« do 2020 v skladu z direktivo Evropske unije (direktiva 1, 2008). Rezultati naloge kažejo, da organizacijski model (model 3), ki vključuje prenos dela obveznosti in storitev na državno raven (obdelavo in odlaganje), zbiranje pa ohrani na lokalni ravni, izkazuje najboljše rezultate pri podrobnejši analizi znotraj posameznih razredov uvrstitve modelov in pri kvantifikaciji posameznih parametrov. V primerjavi z vsemi modeli na vseh segmentih je njegova pomanjkljivost le v tem, da ne dosega maksimalne stopnje ločenega zbiranja, temveč optimalno stopnjo glede na zakonodajne zahteve in ekonomsko ceno ločenega zbiranja v odvisnosti od stroškov obdelave odpadkov ter končne optimalne izrabe po
Ključne besede: Javna podjetja, varstvo okolja, komunalni odpadki, sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, DEXi, večkriterijsko odločanje
Objavljeno v DKUM: 12.12.2013; Ogledov: 2097; Prenosov: 312
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: V občinah Tržič, Mestni občini Kranj ter v petih primestnih občinah Cerklje na Gorenjskem, Šenčur, Preddvor, Naklo in Jezersko ločeno zbiranje komunalnih odpadkov poteka z uvedbo metode zbiranja od vrat do vrat ter preko ekoloških otokov in zbirnih centrov. Ena najbolj pomembnih dejavnosti na področju ravnanja z odpadki je ozaveščanje prebivalstva, kajti brez sodelovanja vsakega posameznika uspeh ni mogoč. Zato je potrebno investirati v aktivnosti na področju ozaveščanja in informiranja ključnih javnosti, da se bo v bodoče efekt ločevanja odpadkov še izboljšal. V magistrskem delu so predstavljene ugotovitve raziskave o vključenosti prebivalcev Tržiča, Mestne občine Kranj, Cerkelj na Gorenjskem, Šenčurja, Preddvora, Naklega in Jezerskega v sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov z uvedbo metode zbiranja od vrat do vrat in njihove ozaveščenosti o tej tematiki. Rezultati analize ankete so pokazali, da 75,4% anketirancev ločuje steklo, 65,2% odpadno embalažo, 80,8% papir, 57,5% biološko razgradljive odpadke in 45,5% nevarne odpadke. V večini primerov (57%) se je za ločevanje odpadkov odločila celotna družina hkrati. Nadalje je 25,5% anketirancev odgovorilo, da so začeli ločevati starši, 9% pa, da so odpadke začeli ločevati otroci. Večina anketirancev je na vprašanje, če imajo dovolj informacij o pravilnem in doslednem ločevanju odpadkov odgovorila pritrdilno. 29,3% anketirancev je odgovorilo, da so jim bile informacije podane predvsem s strani občine in komunalnega podjetja, 28,4% anketirancev meni, da so največ informacij dobili z zabojnikov za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Prav tako se večina anketirancev strinja s trditvijo, da je ljudi potrebno denarno kaznovati, ker jih drugače ni mogoče prepričati o nujnosti ločevanja odpadkov.
Ključne besede: komunalni odpadki, ravnanje s komunalnimi odpadki, ločevanje odpadkov, individualne zbiralnice, ekološki otoki, zbirni centri, ozaveščanje in informiranje prebivalstva
Objavljeno v DKUM: 16.01.2013; Ogledov: 2486; Prenosov: 217
Celotno besedilo (823,02 KB)

Opis: V diplomski nalogi sem preučil stanje na področju ravnanja s komunalnimi odpadki iz gospodinjstev v občinah Trebnje, Mokronog-Trebelno in Šentrupert in jih primerjal s strategijami in cilji Operativnega programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov. Prikazan je tak koncept ravnanja s komunalnimi odpadki iz gospodinjstev, ki bo privedel do želenih ciljev, določenih v državnem operativnem programu.
Ključne besede: komunalni odpadki, ravnanje s komunalnimi odpadki v občinah Mokronog-Trebelno, Šentrupert in Trebnje, ločevanje odpadkov, ravnanje z odpadno embalažo
Objavljeno v DKUM: 23.08.2011; Ogledov: 2209; Prenosov: 226
Celotno besedilo (514,53 KB)