| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
LOČENO ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV V OBČINI TRŽIČ
Špela Kavčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Za celoten sistem ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Tržič skrbi Javno podjetje Komunala Tržič, d.o.o., Mlaka 6, 4290 Tržič. Kljub ločevanju komunalnih odpadkov na ekoloških otokih po celotni občini Tržič in kljub raznim izvedenim akcijam, se količina komunalnih odpadkov v občini Tržič še povečuje. Glede na omenjeno problematiko bi bilo smiselno pridobiti podatke, kaj in kako o ločevanju komunalnih odpadkov razmišljajo občani občine Tržič. Raziskav na to ali podobno temo v občini Tržič še niso opravili, zato bi z anketiranjem naključno izbranih občanov občine Tržič pridobili pomembne podatke. Predvsem tega, ali so občani občine Tržič dovolj ozaveščeni o ločevanju komunalnih odpadkov. Na podlagi pridobljenih podatkov z izpolnjenimi anketami bodo predstavljeni predlogi nadaljnjih potrebnih pristopov in ukrepov za večji delež ločenih frakcij, kar pomeni zmanjšanje mešanih komunalnih odpadkov, ki bodo končali na deponiji v Kovorju.
Ključne besede: komunalni odpadki, ravnanje s komunalnimi odpadki v občini Tržič, ločevanje gospodinjskih odpadkov v občini Tržič, ekološki otoki
Objavljeno: 30.09.2009; Ogledov: 1909; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

3.
RAZVOJ TEHNOLOGIJ RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI
Damjana Bezgovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Odpadki nastajajo in obstajajo, odkar obstaja človeški rod, zato so njegov stalni spremljevalec oziroma spremljevalec njegovega razvoja. Še pred kratkim je veljalo, da je potrebno odpadke čim ceneje odstraniti in odložiti na določeno mesto, nikogar pa ni zanimalo, kakšne so posledice takšnega ravnanja. Neurejena odlagališča so vir onesnaževanja podtalnice, vodotokov in zraka. Obremenjujejo in ogrožajo okoliško prebivalstvo ter so hkrati en največjih virov metana, toplogrednega plina, ki nastaja zaradi razgradnje odloženih bioloških odpadkov. Skozi čas so se razvile številne tehnološke razrešitve, uveljavile pa so se tiste, ki omogočajo zmanjšanje količin odpadkov, njihovo ločeno zbiranje, reciklažo oziroma sežig in odlaganje preostankov neuporabnih odpadkov. Ločevanje odpadkov je podlaga za izvajanje postopka recikliranja oziroma predelave odpadkov. Surovine, ki jih zberemo ločeno, se namreč vrnejo v ponovno predelavo oziroma se reciklirajo. S tem razbremenimo odlagališče odpadkov, ohranimo naravna bogastva (gozd) in zmanjšamo porabo energije. S tem, ko se povečujejo količine odpadkov in njihova raznolikost, so podjetja prisiljena k nenehnemu reševanju te problematike, zato se je v ta namen pred časom razvil postopek baliranja odpadkov. Tehnologija baliranja odpadkov omogoča, da v kriznih situacijah podjetja balirajo odpadke, ki jih nato začasno skladiščijo na začasnih skladiščih za ta namen. S tem postopkom dosežemo veliko ugodnosti, vse od zmanjšanja volumna odpadkov, lažjega transporta, omejitve smradu, ker so neprodušno pakirani, torej ne onesnažujejo okolja. Pravilno ravnanje z odpadki bi se moralo razširiti na vse nivoje človeškega delovanja od vrtcev, šol, podjetij in javnih ustanov, saj bi le tako državljani spoznali, kako zelo je pomembno. Z večjo zastopanostjo te teme v medijih bi se počasi, vendar vztrajno, krepila tudi osveščenost oziroma občutek odgovornosti vsakega posameznika. Bolj kot »udobnost« zbiralnega sistema je pomembna motivacija za pravilno ravnanje. Kot kaže, je najtežja sprememba navad, ki pa jo bo posameznik pripravljen narediti le ob zelo dobrih argumentih za tako ravnanje (npr.: kazni, spodbude, informacije o pomembnosti ločenega zbiranja itd.). Zavedati se moramo, da vsak posameznik lahko prispeva k zmanjšanju porabe naravnih virov, k zmanjšanju onesnaženosti svojega in našega skupnega okolja, k zmanjšanju odloženih odpadkov na urejenih in divjih odlagališčih predvsem zaradi nas samih in zaradi generacij, ki prihajajo za nami.
Ključne besede: komunalni odpadki, ločeno zbiranje odpadkov, tehnologije ravnanja s komunalnimi odpadki, baliranje, deponiranje, ozaveščenost gospodinjstev.
Objavljeno: 03.03.2011; Ogledov: 1826; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1000,40 KB)

4.
RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINAH TREBNJE, MOKRONOG-TREBELNO IN ŠENTRUPERT
Stanko Tomšič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem preučil stanje na področju ravnanja s komunalnimi odpadki iz gospodinjstev v občinah Trebnje, Mokronog-Trebelno in Šentrupert in jih primerjal s strategijami in cilji Operativnega programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov. Prikazan je tak koncept ravnanja s komunalnimi odpadki iz gospodinjstev, ki bo privedel do želenih ciljev, določenih v državnem operativnem programu.
Ključne besede: komunalni odpadki, ravnanje s komunalnimi odpadki v občinah Mokronog-Trebelno, Šentrupert in Trebnje, ločevanje odpadkov, ravnanje z odpadno embalažo
Objavljeno: 23.08.2011; Ogledov: 1335; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (514,53 KB)

5.
ANALIZA GOSPODARJENJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI BOSANSKA KRUPA
Indira Palić, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira gospodarjenje z odpadki v občini Bosanska Krupa. Prikazano je trenutno stanje ter izpostavljeni problemi. Žal neustrezen način ravnanja z odpadki v tej občini že vpliva na kakovost pitne vode in tudi na zdravje lokalnega prebivalstva. Teoretični del diplomskega dela obravnava pojme, ki definirajo gospodarjenje s komunalnimi odpadki, od načina prevzema do procesiranja in možnosti izrabe odpadkov kot sekundarnih surovin in sekundarnega goriva. Prikazano je trenutno stanje gospodarjenja s komunalnimi odpadki v občini Bosanska Krupa oz. Unsko-sanskem kantonu, kjer se omenjena občina nahaja. V nalogi sta podani analiza stanja in konkretna rešitev. Stanje je analizirano na osnovi obiska komunalnega podjetja v občini ter ankete med lokalnim prebivalstvom. Predlagana rešitev je izvedljiva in bo pozitivna za okolje in s tem za prebivalstvo.
Ključne besede: komunalni odpadki, ekološki otok, ločevanje odpadkov, gospodarjenje s komunalnimi odpadki, sekundarne surovine
Objavljeno: 16.10.2011; Ogledov: 1477; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
UČINKOVITO LOČENO ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV Z UVEDBO METODE ZBIRANJA OD VRAT DO VRAT
Špela Kavčič, 2012, magistrsko delo

Opis: V občinah Tržič, Mestni občini Kranj ter v petih primestnih občinah Cerklje na Gorenjskem, Šenčur, Preddvor, Naklo in Jezersko ločeno zbiranje komunalnih odpadkov poteka z uvedbo metode zbiranja od vrat do vrat ter preko ekoloških otokov in zbirnih centrov. Ena najbolj pomembnih dejavnosti na področju ravnanja z odpadki je ozaveščanje prebivalstva, kajti brez sodelovanja vsakega posameznika uspeh ni mogoč. Zato je potrebno investirati v aktivnosti na področju ozaveščanja in informiranja ključnih javnosti, da se bo v bodoče efekt ločevanja odpadkov še izboljšal. V magistrskem delu so predstavljene ugotovitve raziskave o vključenosti prebivalcev Tržiča, Mestne občine Kranj, Cerkelj na Gorenjskem, Šenčurja, Preddvora, Naklega in Jezerskega v sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov z uvedbo metode zbiranja od vrat do vrat in njihove ozaveščenosti o tej tematiki. Rezultati analize ankete so pokazali, da 75,4% anketirancev ločuje steklo, 65,2% odpadno embalažo, 80,8% papir, 57,5% biološko razgradljive odpadke in 45,5% nevarne odpadke. V večini primerov (57%) se je za ločevanje odpadkov odločila celotna družina hkrati. Nadalje je 25,5% anketirancev odgovorilo, da so začeli ločevati starši, 9% pa, da so odpadke začeli ločevati otroci. Večina anketirancev je na vprašanje, če imajo dovolj informacij o pravilnem in doslednem ločevanju odpadkov odgovorila pritrdilno. 29,3% anketirancev je odgovorilo, da so jim bile informacije podane predvsem s strani občine in komunalnega podjetja, 28,4% anketirancev meni, da so največ informacij dobili z zabojnikov za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Prav tako se večina anketirancev strinja s trditvijo, da je ljudi potrebno denarno kaznovati, ker jih drugače ni mogoče prepričati o nujnosti ločevanja odpadkov.
Ključne besede: komunalni odpadki, ravnanje s komunalnimi odpadki, ločevanje odpadkov, individualne zbiralnice, ekološki otoki, zbirni centri, ozaveščanje in informiranje prebivalstva
Objavljeno: 16.01.2013; Ogledov: 1515; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (823,02 KB)

7.
RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI LJUTOMER
Rosvita Rižnar, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja ureditev ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji in v Občini Ljutomer. Obravnavani so nekateri osnovni pojmi, kot so komunalni odpadki, ravnanje z odpadki, občinske obvezne lokalne gospodarske javne službe, zbirni centri, zbiralnica ločenih frakcij itd. V začetku diplomskega dela je opisano kako je pravno urejeno ravnanje s komunalnimi odpadki v Sloveniji in v nadaljevanju kako v Občini Ljutomer. Natančneje je predstavljeno kako poteka zbiranje, prevoz, predelava in odlaganje komunalnih odpadkov na območju občine Ljutomer v okviru izvajanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Opisani so različni načini zbiranja komunalnih odpadkov in tudi kako pravilno razvrščati odpadke v predpisane posode. Na koncu diplomskega dela so navedeni tudi nekateri statistični podatki nastalih komunalnih odpadkov v občini Ljutomer in na celotnem območju države v različnih obdobjih ter medsebojna primerjava med posameznimi leti glede na količino odpadkov, ki se jih letno zbere.
Ključne besede: Ključne besede: odpadki, komunalnimi odpadki, ravnanje s komunalnimi odpadki, zbiranje, predelava, ločevanje odpadkov, obvezne občinske gospodarske javne službe.
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1127; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (672,44 KB)

8.
Organizacijski model ravnanja s komunalnimi odpadki v Republiki Sloveniji
Barbara Avčin Tržan, 2013, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji je področje ravnanja s komunalnimi odpadki urejeno z zakonodajnim okvirom, ki predpisuje in obvezuje občine, da vzpostavijo javna podjetja ravnanja s komunalnimi odpadki, kamor spada zbiranje, obdelava in odlaganje odpadkov. Med obveznosti sodijo zagotovitev primerne infrastrukture, doseganje predpisanih deležev ločeno zbranih frakcij in ustrezna obdelava odpadkov ter odlaganje ostankov na tehnično primerna odlagališča (zakon 1, 2006, uredba 1, 2006, uredba 2, 2010, uredba 3, 2011, uredba 4, 2011, odredba 1, 2001, operativni program 1, 2008, operativni program 4, 2013). Velika razdrobljenost in nepovezanost slovenskih občin ter pomanjkanje ustrezne strategije in aktivnosti pri vzpostavitvi ustreznih sistemov ravnanja z odpadki se kaže v neprimernosti organizacije sistema ravnanja z odpadki in stroškovno obremenjujočem sistemu za ustanovitelje (občine) in uporabnike (občane). Problem je v tem, da mora v skladu z zakonodajo (zakon 2, 1993) vsaka občina s svojim javnim podjetjem ali koncesionarjem zagotavljati storitve, ki jih kot posamezna občina enostavno ne more. Graditve posameznega objekta MBO (mehansko biološke obdelave odpadkov) in odlagališča ne more izvesti vsaka občina posebej, ker je to s stroškovnega in tehnološkega vidika popolnoma neprimerno. Država je ponudila nepovratna sredstva EU in določen delež lastnih sredstev za vse občine, ki se povežejo v konzorcije (ali podobne oblike) in skupaj zgradijo centre za obdelavo odpadkov ter odlagališča. V celotni finančni perspektivi 2007–2013 je trenutno delujoč en center. V fazi projektiranja jih je še pet. Problematika skupnih medobčinskih projektov in posledično neuspešnost pri izgradnji ustreznih centrov za obdelavo odpadkov je v različnih politikah oblikovanja sistemov ravnanja z odpadki, povezovanju občin, umeščanju objektov, financiranju investicij, vodenju skupnih objektov itd. (operativni program 4, 2013). Na področju zbiranja ločeno zbranih frakcij se je na ravni občin vzpostavil sistem, pri katerem sta stopnja in kakovost ločevanja ustrezna. Za področje obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov pa bi bilo potrebno organizacijsko in lastniško preoblikovanje, ki bi zagotavljanje oziroma izvajanje teh storitev preneslo na raven države. Osnovni namen magistrskega dela je analiza dejavnikov, ki vplivajo na sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in oblikovanje modela, ki bo ustrezen z okoljskega, organizacijskega, tehničnega in ekonomskega vidika ter izvedljiv in transparenten. Oblikovali smo tri različne organizacijske modele in model obstoječega stanja in jih ocenjevali glede njihove ustreznosti in uspešnosti. Uporaba orodja DEXi je bila z izborom in uporabo devetinštiridesetih parametrov, ki opredeljujejo ustreznost modela, odločujoča pri izbiri modela za ravnanje s komunalnimi odpadki z vidika organizacijskih, ekonomskih, tehničnih in okoljsko zakonodajno oblikovanih parametrov. Cilj magistrskega dela je organizacijski model sistema ravnanja s komunalnimi odpadki, ki bo učinkovit, transparenten in stimulativen. Sistem mora zagotavljati doseganje predpisanih deležev ločenega zbiranja in predelave odpadkov, preusmeriti nastale količine odpadkov z odlagališč v reciklažo, predelavo in termično obdelavo z energetsko izrabo ter omogočati Sloveniji prehod v »družbo recikliranja« do 2020 v skladu z direktivo Evropske unije (direktiva 1, 2008). Rezultati naloge kažejo, da organizacijski model (model 3), ki vključuje prenos dela obveznosti in storitev na državno raven (obdelavo in odlaganje), zbiranje pa ohrani na lokalni ravni, izkazuje najboljše rezultate pri podrobnejši analizi znotraj posameznih razredov uvrstitve modelov in pri kvantifikaciji posameznih parametrov. V primerjavi z vsemi modeli na vseh segmentih je njegova pomanjkljivost le v tem, da ne dosega maksimalne stopnje ločenega zbiranja, temveč optimalno stopnjo glede na zakonodajne zahteve in ekonomsko ceno ločenega zbiranja v odvisnosti od stroškov obdelave odpadkov ter končne optimalne izrabe po
Ključne besede: Javna podjetja, varstvo okolja, komunalni odpadki, sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, DEXi, večkriterijsko odločanje
Objavljeno: 12.12.2013; Ogledov: 1142; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

9.
RAVNANJE Z KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI LENART – ZADOVOLJSTVO OBČANOV Z RAVNANJEM Z ODPADKI
Bojan Mihalič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: S problematiko komunalnih odpadkov oziroma odpadkov nasploh se srečujemo v vsakem gospodinjstvu. Občina Lenart je bila ena izmed prvih občin na območju tedanje skupne države Jugoslavije, ki je leta 1990 s podjetjem Letnik-Saubermacher pristopila k pilotnem projektu - ločenem zbiranju komunalnih odpadkov po sistemu BioPas (ločevanje odpadkov na biološke odpadke, papir in steklo). Kljub ozaveščanju ljudi, urejenem odvozu komunalnih odpadkov in postavljenih ekoloških otokih se količine komunalnih odpadkov povečujejo tudi na račun divjih odlagališč, kjer ljudje še zmeraj odlagajo odpadke, ki jih pridelajo v gospodinjstvih. Zakonodaja in okoljsko ozaveščanje ljudi, podjetij ter lokalnih skupnosti prispevajo k zmanjševanju nastajanja komunalnih odpadkov. Izdelava okolju in ljudem prijaznih izdelkov zaradi »prijaznih» materialov, ki se lahko vračajo v proizvodne procese oziroma ponovno predelavo, ter usmerjanje v reciklažo namesto v odlaganje odpadkov bo prav tako prispevala k zmanjšanju odpadkov. V vseslovenski akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« leta 2010 in »Očistimo Slovenijo« leta 2012 so bila nekatera divja odlagališča očiščena, vendar so še vedno prisotna. Problematika komunalnih odpadkov in ravnanje z njimi me je vzpodbudila, da v občini, ki je prva pristopila k ločenem zbiranju komunalnih odpadkov po sistemu BioPas, preverim zadovoljstvo občanov z ravnanjem z odpadki in problem divjih odlagališč na območju občine Lenart. Ravnanje z odpadki predstavlja oziroma ostaja velik izziv za vse prebivalce oziroma »proizvajalce« odpadkov. Izziv vidimo v spremembi načina razmišljanja o odpadkih, saj v naši družbi še zmeraj velja splošno prepričanje, da se z odpadki naj ukvarjajo tisti, ki so za to plačani.
Ključne besede: komunalni odpadki, ločevanje odpadkov, ravnanje s komunalnimi odpadki v občini Lenart, zadovoljstvo občanov z ravnanjem z odpadki, divja odlagališča
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 476; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

10.
RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI PUCONCI
Tilen Matiš, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja ureditev ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Puconci in Republiki Sloveniji. Začetek diplomskega dela predstavlja pravno ureditev ravnanja s komunalnimi odpadki v Republiki Sloveniji in Občini Puconci. Predstavil in opisal sem več veljavnih predpisov, ki se nanašajo na ravnanje s komunalnimi odpadki. Natančno je opisan potek zbiranja, prevoza, predelave in odlaganja komunalnih odpadkov na območju Občine Puconci. Predstavil sem tudi zgodovino nastanka in dejavnosti podjetja Cerop d.o.o. Zaključek diplomskega dela predstavlja Odlagališče Puconci, ki igra veliko vlogo pri odlaganju komunalnih odpadkov v občini Puconci.
Ključne besede: komunalni odpadki, Občina Puconci, pravna ureditev, ravnanje s komunalnimi odpadki, odlaganje komunalnih odpadkov
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 427; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (843,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici