SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sušenje in pasteriziranje mulja komunalnih čistilnih naprav
Anja Dragojlović, 2011, diplomsko delo

Opis: Glavni cilj diplomskega dela je poiskati alternativno rešitev, s katero bi zmanjšali količino mulja, ki nastaja kot stranski produkt pri obdelavi odpadne komunalne vode v čistilnih napravah. V diplomskem delu so zajeti in predstavljeni nekateri osnovni principi teorije in prakse sušenja ter pasteriziranja mulja. Posebna pozornost je namenjena različnim vrstam rotacijskih sušilnikov in sušilnikom s fluidiziranim slojem, ki po mnenju avtorjev različnih strokovnih literatur, izpolnjujejo zahteve za sodobno, ekonomsko in produktivno opremo. Zaradi obsežnosti teme so v nalogi opisani le nekateri najpomembnejši vidiki sušenja, od Mollier-ovega diagrama do metod sušenja in sušilne opreme. Eksperimentalni del naloge (priloge), oziroma izračuni, so izvedeni z uporabo Mathcad programa.
Ključne besede: Komunalne vode, komunalni mulj, sušenje, pasterizacija, metode sušenja, sušilniki.
Objavljeno: 21.04.2011; Ogledov: 1783; Prenosov: 275
.pdf Polno besedilo (5,63 MB)

2.
Priprava in transport komunalnega mulja za sežig v energetskih objektih
Sanja Potrč, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje potek priprave komunalnega mulja za sežig v energetskih objektih. Opisani so postopki priprave komunalnega mulja, ki jih uporabljamo pred samim sežigom oziroma so-sežigom. Prav tako smo analizirali kapaciteto in karakteristike komunalnega mulja v zadnjih letih v Sloveniji. Preučili smo, katere črpalke se uporabljajo za transport mulja in kakšne so njihove lastnosti. Pri transportu mulja prihaja do linijskih izgub, med katerimi so najpomembnejše predvsem izgube, ki nastanejo zaradi trenja. V diplomskem delu so navedeni postopki za določitev koeficienta trenja, s pomočjo katerega lahko izračunamo tlačne izgube. Prav tako so navedene metode za določitev energijskih izgub in aplikacije reologije za določitev le-teh. Opisane so karakteristike cevovodov, ki jih uporabljamo za črpanje komunalnega mulja. Preučili smo vpliv aditivov na zmanjšanje trenja v ceveh. Ugotovili smo, da lahko za zmanjšanje trenja uporabljamo tako različne polimere, kot tudi nekatere površinsko aktivne snovi.
Ključne besede: komunalni mulj, transport, linijske izgube, koeficient trenja, aditivi
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 431; Prenosov: 88
.pdf Polno besedilo (1,36 MB)

3.
OKOLJSKO SPREJEMLJIVA ENERGIJSKA IZRABA MULJA KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV
Janez Žlak, 2016, doktorska disertacija

Opis: Čistilne naprave odpadnih voda proizvajajo v glavnem dva končna produkta, očiščeno vodo in komunalni mulj v tekoči in trdni obliki. V osnovi se v čistilnih napravah iz odpadne vode najprej odstranjuje večje mehanske delce, nato pa suspendirane snovi. Po mehanskem čiščenju teče voda v biološko stopnjo, in nato sledi še terciarno čiščenje. Ne glede na to, kakšen tehnološki postopek čiščenja uporabljamo, je stranski produkt čistilnih naprav komunalni mulj, ki ga je potrebno nadalje obdelati tako, da se organska snov mineralizira. Z energetskega vidika ima suha snov v komunalnem mulju posebno vlogo zaradi visoke kurilne vrednosti, primerljive z rjavim premogom. Sosežig mulja komunalnih čistilnih naprav v industrijskih postrojih se uporablja predvsem za proizvodnjo energije, kar pa posledično zmanjšuje tudi potrebo po fosilnih gorivih. Po sežigu lahko nastali pepel, ki mora ustrezati mineraloškim, fizikalnim in kemijskim pogojem, uporabimo kot surovino v drugih panogah, Iz navedenega sledi, da nastali pepel ne predstavlja novi odpadek, temveč stranski produkt z nizkimi stroški, kateremu lahko z uporabo v drugih industrijskih dejavnostih povečamo vrednost. V doktorski disertaciji je predstavljeno nastajanje komunalnega mulja ter podana kemijska analiza in analiza kurilne vrednosti. V nadaljevanju je preučeno sušenje komunalnega mulja iz čistilnih naprav, ki ima okoli 60% vlage ter preračunane toplotne izgube na osnovi podatkov s termoelektrarne Trbovlje. Doktorska disertacija nato predstavlja možnost sosežiga komunalnega mulja v Termoelektrarni Trbovlje. Opisane in predstavljene so vse potrebne dodatne procesne enote ter narejena preliminarna ekonomska ocena. Ugotovljeno je bilo, da je sosežig komunalnega mulja ekonomsko upravičen in dobičkonosen ter ima ugoden vpliv na okolje. V programskem paketu Aspen Plus je nato bila izvedena natančna simulacija procesa, ki je temeljila na obratovalnih podatkih termoelektrarne. Glede na evropsko in slovensko zakonodajo je dovoljeno 5% dodajanje komunalnega mulja v sisteme za proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv. Glede na naveden kriterij je bilo preračunano, da je dovoljeno doziranje v termoelektrarni Trbovlje do 1730 kg/h komunalnega mulja s 40% suhe snovi. Simulacija je bila izvedena za različne deleže od 1% do 5% dodajanja komunalnega mulja. V nadaljevanju je bila preračunana proizvodnja električne energije v primerjavi med običajno termoelektrarno in sosežigom, prav tako je bila analizirana sestava dimnih plinov in izločanje težkih kovin. V disertaciji je ugotovljeno, da se z dodajanjem komunalnega mulja neto proizvedena električna energija nekoliko zmanjša, kar je posledica večje vlažnosti mulja v primerjavi s premogom. Prav tako se spremeni sestava dimnih plinov, saj koncentracija NOx in predvsem HCl naraste, medtem ko se koncentracija SOx zmanjša. Predstavljena je tudi metodo kako okolju škodljive snovi izločit iz dimnih plinov. Poseben poudarek je na koncentraciji težkih kovin, za katere je zaradi omejitev v simulaciji predvideno, da celotna količina težkih kovin izhaja v obliki dimnih plinov in pri 5% dodajanju komunalnega mulja nobena od kovin ne presega, mejne, zakonsko določene vrednosti. Disertacijo zaključuje ekonomska analiza z primerjavo rezultatov med metodo neto sedanjih vrednosti in interno stopnjo donosa, s pomočjo katerih je potrjena smiselnost investicije.
Ključne besede: termoelektrarna, komunalni mulj, premog, rotacijski regenerator toplote, sosežig
Objavljeno: 25.07.2016; Ogledov: 578; Prenosov: 0

4.
SUŠENJE ODPADNEGA KOMUNALNEGA MULJA Z MIKROKOGENERACIJO NA DEPONIJSKI PLIN IN ODPADNA OLJA
Peter Paller, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena uporaba deponijskega plina in odpadnih olj za pogon mikro-soproizvodnje električne energije in toplote. Na ta način lahko s kombinacijo dveh različnih odpadnih energentov proizvedemo uporabno energijo, hkrati pa odstranimo dve vrsti okolju nevarnih odpadkov, kar predstavlja neko vrsto krožnega gospodarstva, ki je zadnje čase več kot aktualno. Za računalniško simulacijo procesa smo uporabili programski paket Aspen Plus® V8.0. Simulacija procesa soproizvodnje električne energije in toplote z izrabo deponijskega plina in odpadnih olj je obsegala simulacijo kompresorjev zraka in deponijskega plina, zgorevalne komore, turbine in prenosnikov toplote. Z mikroturbino proizvedena električna energija se lahko oddaja v električno omrežje, toplota pa koristi za sušenje komunalnega mulja bližnjih komunalnih čistilnih naprav. Pri procesu soproizvodnje nastaja tudi nekaj nezaželenih emisij, ki so v območju dovoljenih vrednosti. Na podlagi dobljenih rezultatov računalniške simulacije, ter uporabe podatkov iz prakse, je prikazan proces sušenja komunalnega mulja. Nato je bila narejena ekonomska analiza, ki upošteva znižanje vsebnosti vlage komunalnega mulja in s tem strošek odvoza v obrate za ekološko neoporečno odstranjevanje odpadnih snovi.
Ključne besede: kogeneracija, mikroturbina, SPTE, deponjski plin, odpadna olja, komunalni mulj, Aspen Plus® V8.0
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 160; Prenosov: 21
.pdf Polno besedilo (3,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici