1. |
2. PRIMERJALNA ŠTUDIJA RAZLIČNIH TEHNOLOGIJ ČIŠČENJA ODPADNIH VODA ZA ČISTILNO NAPRAVO DOLENJSKE TOPLICEMitja Hrvatin, 2009, diplomsko delo Opis: Zaradi premajhne kapacitete obstoječe ČN Dolenjske Toplice je potrebna njena povečava iz 2000PE na 4000PE. Pri povečavi je potrebno ČN posodobiti, in jo opremiti z avtomatsko regulacijo in kontrolo delovanja.
Diplomska naloga v prvem delu opisuje trenutno stanje in obstoječo tehnologijo.
Drugi del naloge zajema tehnološko in ekonomsko primerjavo treh različnih tehnologij obdelave odpadne vode z tehnološko in ekonomsko primerjalno analizo s katero sem izbiral najprimernejšo tehnologijo za čiščenje odpadnih voda v občini Dolenjske Toplice. Ena od tehnologij (SIMPLEX) je obdelana do te mere, da je lahko osnova za izdelavo projektne dokumentacije čistilne naprave. S primerjalna študijo sem na podlagi ekonomskih učinkov in zahtev po učinkovitosti čiščenja ugotovil, da je čistilno napravo najprimerneje povečati za 2000PE, saj je to z ekonomskega vidika najugodnejša varianta, pri tem pa je zagotavljeno tudi izpolnjevanje vseh zakonsko predpisanih parametrov o čiščenju odpadnih voda.
Ključne besede: Dolenjske Toplice, komunalna čistilna naprava, odpadna voda, tehnologija čiščenja, Simplex, Bio tip, membranska tehnologija, učinek čiščenja
Objavljeno: 03.12.2009; Ogledov: 2660; Prenosov: 491
 Celotno besedilo (3,46 MB) |
3. PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI MALIH ČISTILNIH NAPRAVAlenka Friedauer, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko komunalnih oz. hišnih odpadnih voda. V teoretičnem delu diplomskega dela opisujemo zakonodajo in predpise kot ključni orodji pri doseganju ustreznih učinkov čiščenja in s tem zmanjševanje obremenjevanja okolja. Podrobneje smo predstavili dve mali biološki čistilni napravi (MBČN) za čiščenje hišnih odpadnih voda, princip njunega delovanja in pravilnega vzdrževanja. V trimesečnem obdobju smo skušali ovrednotiti in primerjati učinkovitost delovanja oz. čiščenja dveh MBČN na podlagi fizikalnih in kemijskih analiz. Na vtoku in na iztoku čistilne naprave smo v odpadni vodi spremljali parametre, kot so pH, motnost, vsebnost usedljivih snovi, kemijsko potrebo po kisiku (KPK), koncentracije raztopljenega kisika, amonijevih ionov in celotnega fosforja, pa tudi vsebnost suhe snovi v aktivnem blatu. Ugotovili smo, da je učinkovitost MBČN glede odstranjevanja organskih delcev lahko visoka in s tem MBČN predstavljajo primerno tehnologijo čiščenja hišnih odpadnih voda. Učinkovitost teh naprav pa lahko tudi drastično pade, če jih ne vzdržujemo pravilno.
Ključne besede: komunalna odpadna voda, biološko čiščenje, mala biološka čistilna naprava
Objavljeno: 22.02.2012; Ogledov: 3610; Prenosov: 889
Celotno besedilo (1,81 MB) |
4. VSEBNOST TRDNIH DELCEV MED SEKUNDARNIM ČIŠČENJEM ODPADNIH VODSara Rihtar, 2014, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil določitev vsebnosti trdnih delcev v odpadni komunalni vodi med postopki čiščenja na čistilni napravi. Želeli smo primerjati vsebnosti suspendiranih in raztopljenih delcev v komunalni odpadni vodi na vtoku na čistilno napravo, po primarnem čiščenju in iztoku ter rezultate primerjati z rezultati po obdelavi z membranskim bioreaktorjem (MBR). Izmerili smo naslednje fizikalno-kemijske parametre: pH, motnost, prevodnost, barva, vsebnost trdnih delcev in vsebnost organskih snovi, izraženih kot KPK.
Glede na rezultate fizikalno-kemijskih parametrov smo ugotovili, da se vrednosti motnosti, barve, vsebnosti vseh snovi (TS) in KPK s čiščenjem znižujejo v skladu s pričakovanji. Analiza vsebnosti trdnih delcev je pokazala, da so izračunane vrednosti v vzorcih odpadnih vod po predčiščenju, kjer je prisotnih 70 % raztopljenih in 30 % suspendiranih snovi, v skladu z literaturnimi navedbami. Po biološkem čiščenju je okoli 90 % raztopljenih in 10 % suspendiranih snovi, medtem ko so se slednje po čiščenju z MBR popolnoma odstranile. Raziskava je pokazala, da je korelacija med vsebnostjo skupnih suspendiranih snovi in KPK relativno nizka v vseh fazah čiščenja odpadne vode.
Ključne besede: trdni delci, sekundarno čiščenje, komunalna odpadna voda, KPK
Objavljeno: 23.12.2014; Ogledov: 819; Prenosov: 171
Celotno besedilo (2,60 MB) |
5. ČIŠČENJE ODPADNIH VODA V MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAVAH ZMOGLJIVOSTI DO 50 PEMateja Žerjav, 2015, diplomsko delo Opis: Republika Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo sprejela njene direktive in jih prenesla na svojo zakonodajo. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017) je bistvenega pomena. Ta zahteva za posamezne objekte, ki ne bodo vključeni v javni kanalizacijski sistem, odvajanje v male komunalne čistilne naprave, najkasneje do konca leta 2017. V diplomskem delu je obravnavana zakonodaja na tem področju, primerne tehnologije čiščenja in obveznosti uporabnikov malih komunalnih čistilnih naprav zmogljivosti do 50 populacijskih enot. Del diplomske naloge je namenjen dejavnikom, ki jih je priporočljivo upoštevati pri izbiri male komunalne čistilne naprave.
Ključne besede: gradbeništvo, komunalna odpadna voda, mala komunalna čistilna naprava, Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, biološke čistilne naprave, rastlinske čistilne naprave
Objavljeno: 26.03.2015; Ogledov: 829; Prenosov: 408
Celotno besedilo (2,30 MB) |
6. UPORABA ANALIZNIH METOD ZA DOLOČANJE UČINKOVITOSTI MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAVRobert Ferlinc, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi raziskujemo čiščenje odpadnih vod v malih komunalnih čistilnih napravah, ki so namenjene za čiščenje komunalnih odpadnih vod iz najmanjših virov onesnaženja, kot so enodružinske hiše ter manjši stanovanjski in poslovni objekti.
Opisujemo testiranje učinkovitosti male komunalne čistilne naprave z oznako MKČN 6PE z nazivno obremenitvijo 6 populacijskih ekvivalentov.
V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljene evropske smernice, ki urejujejo področje odpadnih voda in njihovo implementacijo v slovenski pravni sistem. Natančneje opisujemo zahteve standarda SIST EN 12566-3:2005+A1:2009 Male čistilne naprave do 50 PE – 3.del: Predizdelane in/ali na mestu postavitve sestavljene čistilne naprave za gospodinjske odplake (Standard), SBR tehnologijo čiščenja in princip čiščenja komunalne odpadne vode v čistilni napravi MKČN 6PE.
V eksperimentalnem delu naloge opisujemo izvedbo testiranja čistilne naprave v pogojih, ki jih določa Standard (delovanje pri nazivni obremenitvi, podobremenitvi (50% nazivne), nazivni obremenitvi s 24 h izpadom elektrike in nadobremenitvi (150% nazivne), predstavljamo vzorčenje in meritve na terenu, rezultate laboratorijske analize parametrov onesnaženja ter izračun učinkovitosti delovanja MKČN. Izračun učinkovitosti čiščenja čistilne naprave podajamo za parametre neraztopljene snovi (NS), kemijska potreba po kisiku (KPK) in biokemijska potreba po kisiku (BPK5).
MKČN 6PE je v vseh testiranih pogojih delovala ustrezno, merjeni parametri na iztoku iz čistilne naprave pa so bili usklajeni s predpisanimi mejnimi vrednostmi slovenske zakonodaje. Čistilna naprava je primerna za čiščenje komunalnih odpadnih vod iz najmanjših virov onesnaženja.
Ključne besede: Odpadna voda, čiščenje odpadne vode, mala komunalna čistilna naprava, kemijska potreba po kisiku, biokemijska potreba po kisiku, neraztopljene snovi
Objavljeno: 29.01.2016; Ogledov: 1410; Prenosov: 223
Celotno besedilo (2,42 MB) |
7. Razvoj ROTO SRB-male čistilne napraveAleš Žekš, 2016, diplomsko delo Opis: Skrb za okolje postaja prioriteta, saj se onesnaženost voda lahko poslabša, če z vodo ne varčujemo in z njo ne ravnamo preudarno. Del tega predstavlja tudi tema diplomskega dela, kjer je prikazan postopek razvoja čistilne naprave, in sicer od ideje do njegove implementacije.
Skonstruiran, simuliran in testiran je bil nov tip rezervoarja z delno integrirano steno z različnimi volumni. Pregradna stena s priključki predstavlja del sistema čiščenja odpadne vode. Za lažje jemanje vzorcev je bila narejena nova vzorčna cev, ki je vgrajena v samo čistilno napravo. Osrednji del čistilne naprave – krmilje, puhalo in razdelivec zraka – je vgrajen v omarico čistilne naprave, ki je sestavljena iz treh delov in je namenjena za zunanjo in notranjo vgradnjo. Prav tako je bil razvit krmilnik za čistilno napravo. Vse te komponente je bilo potrebno interno testirati, opraviti določene izboljšave ter na koncu vse sklope testirati v akreditiranih laboratorijih oziroma inštitutih, da se lahko na podlagi teh poročil izda izjava o lastnostih.
Ker je potrebno proizvod tudi prodati, je v tem diplomskem delu pripravljen terminski plan, narejene so sestavnice in preračunani investicijski stroški, na podlagi seštevka vseh stroškov pa je bila pripravljena okvirna prodajna cena za ROTO RoClean 6 PE čistilno napravo. Proizvod daje kupcu celostno rešitev z nižjimi investicijskimi in obratovalnimi stroški, saj je zasnovan tako, da uporabniku poenostavi in olajša njegovo uporabo – zaradi večjega volumna zalogovnika se namreč lahko prazni manj pogosto.
Kupec ima možnost kasnejše nadgradnje čistilne naprave oziroma krmilja z R-Press sistemom in oddaljenim nadzorom.
Ključne besede: čistilna naprava, komunalna odpadna voda, SBR-tehnologija, populacijski ekvivalent, rezervoar
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 747; Prenosov: 3
Celotno besedilo (4,08 MB) |
8. |
9. Napredne tehnologije za pred/obdelavo muljev in razvoj novih materialov iz le-tehSimona Zvonar, Lidija Fras Zemljič, 2019, magistrsko delo Opis: Blato, ki je nastaja na čistilnih napravah odpadnih voda, je precejšn problem. Ustrezno ravnanje z odpadno vodo je prioriteta pri upravljanju z vodami. Ne glede na to, v kolikšni meri se čistijo odpadne vode, te tvorijo določeno količino blata (0,5 kg blata/m³ odpadne vode) – pojavlja se torej kot stranski produkt, ki ga je treba odstraniti v skladu z zakonskimi predpisi. V pričujočem delu so podrobneje opisani možni zaključni postopki in odlaganje blata iz čistilne naprave za odpadne vode.
V magistrskem delu smo se osredotočili na ponovno uporabo blata - za razvoj novih materialov, ki se lahko uporabljajo na področju kmetijstva kot gnojilo/ojačevalci humusa ali pa za toplotno obdelavo. Pred začetkom eksperimentalnega dela smo morali blato dehidrirati. Testiranje blata v laboratoriju za tvorbo potencialnega goriva je potekalo s kemijsko analizo, merjenjem vsebnosti vlage, določevanje kurilne vrednosti in klora.. V drugem poskusu smo na osnovi kalilnega in rastnega testa pridobili rezultate, ki kažejo, ali je blato primerno za uporabo v kmetijske namene.
Ključne besede: komunalna odpadna voda, čiščenje odpadne vode, obdelava odpadnega mulja, gnojilo, gorivo
Objavljeno: 05.07.2019; Ogledov: 224; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,74 MB) |
