| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Motnje hranjenja med mladostniki
Mario Marhold, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična Izhodišča: Motnje hranjenja so pri mladostnikih še posebej nevarne, saj lahko povzročajo težave v razvoju ali celo prezgodnjo smrt. V zadnjem času so v porastu in prizadenejo najvišjo raven zdravja. Med motnje hranjenja štejemo anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo, kompulzivno prenajedanje in druge specifične in nespecifične motnje hranjenja. Izvedli smo sistematičen pregled literature. Raziskovalna metodologija: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Vključitveni kriteriji pri iskanju literature so bili le polno dostopni članki, generalno ne starejši od 10 let in članki v slovenskem ali angleškem jeziku. Pri iskanju literature smo uporabili podatkovne baze: PubMed, Sage Journals in druge. Rezultati pregleda literature so bili predstavljeni s PRISMO diagramom in opisno predstavljeni. Rezultati: Pojavnost motenj prehranjevanja je med spoloma relativno enaka, vendar je manifestacija med spoloma različna. V večini se anoreksija nervoza pogosteje pojavlja med dekleti, medtem ko se kompulzivno prenajedanje pogosteje pojavlja med fanti. Nastanek motenj hranjenja je posledica različnih okoljskih, socialnih, psiholoških in bioloških dejavnikov. Diskusija in zaključek: Pacienti z motnjami hranjenja se počutijo manjvredne in so nezadovoljni z lastno obliko telesa. Pri motnjah hranjenja se v veliki večini pojavijo tudi dodatne bolezni, ki slabšajo prognozo. Motnje hranjenja so ozdravljive bolezni, vendar potrebujemo resen pristop in obravnavo.
Ključne besede: motnje hranjenja, mladostniki, anoreksija nervoza, bulimija nervoza, kompulzivno prenajedanje
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 260; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (464,48 KB)

2.
SEZNANJENOST MLADOSTNIKOV S KOMPULZIVNIM PRENAJEDANJEM
Valerija Rošer, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Kompulzivno prenajedanje je uradno priznana oblika motenje hranjenja, ki v razvitem svetu vedno bolj prodira med mlade ljudi. Za kompulzivno prenajedanje je značilno, da oseba izgubi nadzor nad hranjenjem, zaužije ogromne količine hrane in epizode prenajedanja se ponavljajo. Gre za duševno motnjo, ki izraža globoko duševno in čustveno stisko ter nesprejemanje samega sebe. Medicinska sestra mora pri mladostniku vzpostavit terapevtski odnos, da mu lahko pomaga pri spreminjanju negativnih vzorcev. Namen diplomskega dela je predstaviti kompulzivno prenajedanje ter vlogo medicinske sestre pri zdravljenju te oblike motnje hranjenja. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodo dela in kot inštrument raziskave vključili anonimni anketni vprašalnik z 10 vprašanji zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in uredili, jih grafično prikazali ter opisali z opisno statistiko. Rezultati: Rezultati so pokazali, da so mladostniki že slišali za kompulzivno prenajedanje in da slabo poznajo to obliko motnje hranjenja. 41 % anketirancev še nikoli ni slišalo za kompulzivno prenajedanje. 40 % jih je prvič slišalo v osnovni šoli, in sicer od učiteljev. 56 % anketirancev meni, da pozna kompulzivno prenajedanje. 78 % anketirancev bi ga uvrstilo med motnje hranjenja, medtem ko bi ga samo 14 % uvrstilo med duševne motnje. 58 % anketirancev meni, da bi bilo potrebno v šoli namenit več časa za učenje in pogovor o kompulzivnem prenajedanju. Sklep: Ugotovili smo, da dijaki srednje zdravstvene šole slabo poznajo kompulzivno prenajedanje in so premalo poučeni o tej motnji hranjenja. Zato bi bilo smiselno, da bi medicinska sestra izvajala zdravstvenovzgojno izobraževanje na primarni, sekundarni in terciarni ravni, tako za mlade kot tudi za starše, o motnjah hranjenja, zdravi prehrani in zdravem načinu življenja.
Ključne besede: kompulzivno prenajedanje, mladostnik, medicinska sestra, zdravstvena nega, zdravstvenovzgojno delo.
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 1090; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (706,24 KB)

3.
POMEN ZDRAVSTVENE VZGOJE TER OZAVEŠČANJE UČENCEV O MOTNJAH HRANJENJA V ZADNJI TRIADI OSNOVNE ŠOLE
Anja Škrget, 2015, diplomsko delo

Opis: Motnje hranjenja so postale bolezni današnjega časa in se žal pojavljajo že zelo zgodaj v otroštvu ter vplivajo na razvoj otroka in njegove osebnosti. Ena najpomembnejših poslanstev medicinske sestre v okviru motenj hranjenja je preventiva in zdravstveno-vzgojno delo. Ključno vlogo pri motnjah hranjenja pa ima družina, saj je ravno ona tista, kjer se razvije začaran krog slabe partnerske in družinske dinamike.V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija, kot raziskovalni instrument pa smo uporabili anketni vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali in jih ponazorili v obliki frekvenčnih tabel in grafikonov.Učenke v zadnji triadi so bolj ozaveščene o motnjah hranjenja kot učenci. Učenke v večini prepoznajo anoreksijo nervozo v vseh razredih, prav tako tudi bulimijo nervozo in kompulzivno prenajedanje. Učenci pa v večini prepoznajo bulimijo in anoreksijo nervozo, pri kompulzivnem prenajedanju je odstotek poznavanja motnje precej nižji kot pri učenkah. Večjih razlik med posameznimi razredih pri pridobivanju znanja o motnjah hranjenja v šoli ni. Razlike pa se pojavljajo pri pridobivanju znanja s televizije in interneta, kjer devetošolci dobijo več znanja kot osmošolci na internetu. Zelo zanimiv je podatek iz vseh razredov glede spremljanja telesne teže. Najpogostejša vzroka spremljanja telesne teže sta bila lepotni ideal in mnenje drugih. Ta tendenca je s starostjo vprašanih naraščala. Več kot polovica sedmošolcev ni zadovoljna s svojo telesno težo. Ljudje se premalo zavedamo, kako pomembna je prehrana v fazi rasti in seveda tudi kasneje v odrasli dobi. Neustrezen pristop pri reševanju konfliktov in seveda tudi neustrezen pristop k vzgoji naših otrok veliko pripomore k razvoju motenj hranjenja. Zaskrbljujoče pa je, da se ljudje v veliki meri zavedamo, kaj je dobro in kaj je slabo za naše otroke, vendar še kar naprej delamo slabo, kar lahko pripišemo tudi slabim socialnim razmeram in pomanjkanju časa. Vložiti bo potrebno še veliko časa in truda, da bomo lahko z uspešno preventivo zmanjšali dejavnike tveganja za pojav tovrstnih motenj.
Ključne besede: Motnje hranjenja, anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje, preventiva, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, družina
Objavljeno: 25.09.2015; Ogledov: 1183; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

4.
ZNAČILNOSTI KOMPULZIVNEGA PRENAJEDANJA V POVEZAVI S TEORIJO OBJEKTNIH ODNOSOV IN STILI NAVEZANOSTI
Ana Bizjak, 2014, magistrsko delo

Opis: Kompulzivno prenajedanje (KP), ki ga DSM-5 opredeli kot samostojno motnjo hranjenja, zaznamuje vztrajno kompulzivno prenajedanje brez prisotnosti kompenzacijskega vedenja značilnega za bulimijo nervozo. Magistrsko delo ugotavlja, katere so bistvene značilnosti stilov navezanosti ter objektnih odnosov oseb nagnjenih h KP ter v čem se bistveno razlikujejo od oseb, ki nagnjenosti h KP ne izražajo. V raziskavi je sodelovalo 161 oseb (108 žensk, 53 moških), ki so izpolnili vprašalnik sestavljen iz Lestvice kompulzivnega prenajedanja BES, Testa objektnih odnosov TOO - krajša oblika ter Vprašalnika medosebnih odnosov RQ. Statistična analiza je pokazala, da se osebe nagnjene h KP v nekaterih lastnostih pomembno razlikujejo od oseb, ki nagnjenosti h KP ne izražajo. Rezultati so pokazali, da se nagnjenost h KP pogosteje pojavlja v srednjem in poznem mladostništvu kot v kasnejših življenjskih obdobjih. Ugotovljeno je bilo, da so diete pogostejše pri osebah nagnjenih h KP, ITM pa se pomembno razlikuje v ekstremnih skupinah KP. Razlike glede na spol se niso pokazale kot statistično pomembne. Osebe nagnjene h KP so kot prevladujoč stil pogosteje izbirale ne-varen stil navezanosti, hkrati pa so višje ocenjevale plašljivo-izogibajočo ter preokupirano navezanost. Na Testu objektnih odnosov so osebe nagnjene h KP dosegale višje vrednosti pri simbiotičnem zlivanju, separacijski anksioznosti, odvisnosti, egocentrizmu, strahu pred požrtjem, socialni izolaciji ter odtujenosti. Pri poddimenziji narcisizma in dimenziji zagledanosti vase ni bilo statistično pomembnih razlik. Večkratna regresija je pokazala da ITM, vključevanje v diete, egocentrizem, plašljivo-izogibajoč ter preokupiran stil navezanosti pojasnijo 21 % variance KP. Rezultati vsekakor kažejo na pomembnost raziskovanja dejavnikov KP v nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: Kompulzivno prenajedanje, nagnjenost h kompulzivnem prenajedanju, motnje hranjenja, stili navezanosti, objektni odnosi
Objavljeno: 13.01.2015; Ogledov: 1957; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

5.
Kompulzivno prenajedanje kot oblika motenj hranjenja
Aleksandra Kovač, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali kompulzivno prenajedanje, eno izmed motenj hranjenja, ki je dandanes pereč problem pri nas in v svetu. Zanjo je značilno uživanje velikih količin hrane, t.i. basanje s hrano. Za razliko od bulimije, se prizadeti ne skuša znebiti zaužite hrane z bruhanjem. Posledica je povečanje telesne teže, kar povzroča občutke sramu, gnusa, krivde in pogosto vodi v socialno izolacijo. Dejavniki tveganja za nastanek kompulzivnega prenajedanja so različni družinski dejavniki, socio — kulturni dejavniki (predvsem vpliv medijev) in biološko genski dejavniki (čezmerna teža v zgodnjem otroštvu in specifične osebnostne poteze). Znaki kompulzivnega prenajedanja so telesni, psihični in vedenjski. Posledice se kažejo na fizičnem, čustvenem, duhovnem in socialnem področju. V Sloveniji obstajajo številne organizacije, ki izvajajo programe, namenjene osebam z motnjami hranjenja. Skupine za samopomoč so skupine ljudi, ki jih povezuje ista težava. Glavna ideologija skupin je vzpostavitev ponovnega zaupanja do ljudi, iskanje podpore, varnosti, pomoči in ljubezni pri njih in ne v hrani. Zdravljenje in zdravstvena nega bolnika z motnjami hranjenja zahteva prizadevanje na fizičnem, psihičnem in socialnem področju zdravja. Kompulzivno prenajedanje je ozdravljivo. Ozdravitev ne pomeni samo stanja brez simptomov, temveč tudi ustrezno duševno in družbeno funkcioniranje v ožjem in širšem krogu.
Ključne besede: motnje hranjenja, kompulzivno prenajedanje, bulimija nervoza, anoreksija nervoza, zdravstvena nega, center za samopomoč
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 3560; Prenosov: 675
.pdf Celotno besedilo (544,80 KB)

6.
Zdravstvena nega mladostnika in motnje hranjenja
Mirzeta Fetić, 2010, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Motnje hranjenja so duševne motnje, ki se kažejo kot globoke duševne in čustvene stiske ter nesprejemanje samega sebe. Obolele osebe se izognejo bolečim čustvom in problemom s preusmerjanjem vse svoje energije na hrano in hranjenje. V zadnjih desetletjih so omenjene motnje v porastu, še vedno pa so pogosto prepoznane pozno, ko so že prišle v kronično fazo, kar zdravljenje zelo otežuje. Namen: V diplomskem delu smo predstavili osnovne vrste motenj hranjenja, njihov razvoj in posledice, diagnosticiranje, razširjenost v svetu in Sloveniji, njihovo preprečevanje ter zdravljenje. Predstavili smo tudi vlogo medicinske sestre pri mladostniku z motnjami hranjenja in izpostavili najpomembnejše negovalne diagnoze za določeno vrsto motenj. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, koliko so mladostniki v osnovni šoli seznanjeni z današnjim problemom motenj hranjenja. Poleg tega smo želeli ugotoviti dejavnike tveganja za nastanek motenj hranjenja. Za zbiranje podatkov smo kot instrument raziskovanja uporabili anketo, ki je obsegala 26 vprašanj, od tega 20 odprtega in 6 vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je bila izvedena v mesecu maju 2010, na anketna vprašanja so odgovarjali osnovnošolci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda. Rezultati: Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo kažejo, da mladostniki v osnovni šoli kar v 95% poznajo motnje hranjenja. Rezultati so pokazali, da najbolje poznajo izraz anoreksijo in bulimijo nervozo in njune značilnosti. Najmanj so seznanjeni z kompulzivnim prenajedanjem. Osnovnošolci so tudi potrdili, da vedo dovolj o posledicah motenj hranjenja ter, da vedo, kam bi se v primeru težav obrnili po pomoč. Sklep: Iz raziskave je razvidno, da so motnje hranjenja celovit zdravstveni problem, v katerem se povezujejo telesni, vedenjski in psihološki vplivi. Z ustreznim zdravljenjem in voljo pacientov se vse motnje hranjenja da premagati.
Ključne besede: motnje hranjenja, anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje, posledice motenj hranjenja, zdravljenje.
Objavljeno: 07.12.2010; Ogledov: 5067; Prenosov: 1371
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici