| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Recikliranje odpadnih kompozitnih materialov z vgrajenimi ogljikovimi vlakni s postopkom pirolize : diplomsko delo
Andrej Umbreht, 2024, diplomsko delo

Opis: V tej študiji smo raziskovali recikliranje polimera, ojačenega z ogljikovimi vlakni z uporabo pirolize. Začeli smo z opisom temeljnih lastnosti kompozitnih materialov in specifičnih značilnosti polimernega kompozita ojačenega z ogljikovimi vlakni. Podali smo pregled različnih metod recikliranja s poudarkom na pirolizi kot tehniki za predelavo ogljikovih vlaken. Poleg tega smo izvedli postopek oksidacije, da bi primerjali njegove učinke na material. Za analizo kemičnih sprememb v vlaknih, ki so posledica teh obdelav, je bila uporabljena spektroskopija FTIR. Nazadnje smo naše ugotovitve primerjali še z obstoječo literaturo.
Ključne besede: ogljikova vlakna, kompozitni materiali, piroliza, recikliranje
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

2.
Makroporozna Al₂O₃ keramika iz polimernih kompozitov-sinteza in katalitske lastnost : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Nina Štajnfelzer, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na sintezo poroznih kompozitnih materialov, ki združujejo večfunkcionalne akrilate in delce aluminijevega oksida (Al₂O₃). Namen raziskave je bil pridobiti visoko porozen kompozitni material z nadzorovano velikostjo in obliko por ter s sintranjem le tega izdelati porozno keramiko za potencialno uporabo kot trdni nosilec za katalizatorje. Sintezo smo izvedli s fotopolimerizacijo kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze, kjer je zunanja faza, ki je vsebovala akrilatne monomere in delce Al₂O₃, tvorila osnovo kopozitnega materiala. Preučevali smo vpliv različnih monomerov, topil in surfaktantov na stabilnost in morfologijo visoko poroznih kompozitov z odprto celično strukturo in možnost priprave porozne keramike-direktno s sintranjem pripravljenih kompozitnih materialov. Morfologijo kompozitov in keramike na osnovi Al₂O₃ smo okarakterizirali z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM). Iz SEM posnetkov je razvidno, da smo pridobili odprto porozne kompozitne materiale, s primarnimi porami velikosti okoli 20 µm v primeru kompozitov Sartomer 492/Al2O3. Z eksperimenti adsorpcije/desorpcije dušika z uporabo BET metode smo izmerili nizke specifične površine (do 2 m²/g), ki smo jih izboljšali s polimerizacijo 6-funkcionalnega dipentaeritritol heksaakrilata (DPHA) in 5-funkcionalnega pentaeritritol tetraakrilata (PETA). Kompozitni materiali pripravljeni s polimerizacijo 6-funkcionalnega akrilata, so izkazali povišano BET specifično površino (7 m²/g) in pa slabše definirano odprto celično strukturo. S kopolimerizacijo DPHA ali PETA z metil metakrilatom (MMA) se odprtocelična struktura kompozitov poruši. Kompozite z odprto porozno celično morfologijo smo sintrali, kar je privedlo do nastanka poroznega keramičnega materiala na osnovi Al₂O₃ z enako morfologijo kot polimerni kompozitni prekurzorji.
Ključne besede: porozna keramika, poliHIPE, aluminijev oksid, sintranje, porozni kompozitni materiali
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 32; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

3.
Sinteza in katalitske lastnosti poroznih TiO2/polimer kompozitov
Jan Kunej, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo uspešno sintetizirali odprto celične visoko porozne kompozitne materiale, sestavljene iz sistema monomer/TiO2 delci. Kot monomer smo uporabili propoksiliran trimetitol propan triakrilat (Sartomer 492) ali trimetilpropan triakrilat (TMPTA). Kompozitne materiale smo pridobili s fotopolimerizacijo monomerne faze emulzije z visokim deležem notranje faze, pri čemer smo TiO2 delce vmešali v monomerno fazo. Pridobljen kompozitni material smo sintrali in morfologijo okarakterizirali z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM) in jim z adsopcijo/desorpcijo dušika določili specifično površino. Ugotovili smo, da je stabilizacija prekurzurske emulzije ključna za sintezo odprto celičnega poroznega kompozitnega materiala in da predvsem dodatek surfaktanta poli(etilen glikol)-blok-poli(propilen glikol)-blok-poli(etilen glikol) (PEL 121) v monomerno fazo emulzije ugodno vpliva na stabilnost le te in na povezovalno strukturo por. Obenem smo ugotovili, da je za nastanek odprto celične strukture por materialov pomembna disperznost delcev, ki je v zadostni meri ne dosežemo le z dodatkom disperzijskega sredstava (BYK 118), pač pa s predhodno sonifikacijo TiO2 delcev. Porozne kompozitne materiale smo sintrali pri temperaturi 1150 °C, s temperaturnim korakom 0,5 °C/min. Morfologija končnega keramičnega TiO2 monolita je bila zelo podobna predhodnemu polimernemu kompozitu, ki vsebuje tridimenzionalno odprto celično strukturo s primarnimi porami s povprečnim premerom okoli 3,5 μm in sekundarnimi porami velikosti 0,5 μm.
Ključne besede: poliHIPE, TiO2 delci, sintranje, kompozitni materiali, porozna keramika
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 29; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

4.
Superkritični CO2, čistejša alternativa tradicionalnim metodam procesiranja polimernih biomaterialov
Elena Markočič, Mojca Škerget, Željko Knez, 2009, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: superkritični CO2, polimerni biomateriali, polimerne pene, mikrodelci, kompozitni materiali
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 164; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (136,06 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

5.
Kemijsko recikliranje kompozitnih materialov z vgrajenimi steklenimi vlakni : magistrsko delo
Vesna Žlender, 2021, magistrsko delo

Opis: Vse večja uporaba kompozitnih materialov z vgrajenimi steklenimi vlakni je povečala ozaveščenost o metodah s katerimi bi lahko reciklirali odslužene kompozite, material pa ponovno uporabili. Tone kompozitnih odpadkov iz različnih aplikacij, ki vsebujejo dragocena steklena vlakna, se vsako leto kopičijo. Te sestavljene odpadke je treba stroškovno učinkovito reciklirati, ne da bi povzročili negativen vpliv na okolje. Magistrsko delo predstavlja pregled obstoječih metod recikliranja kompozitnih odpadkov z vgrajenimi steklenimi vlakni, s poudarkom na ohranitvi vlaken in njihovih lastnosti. Največ pozornosti smo namenili metodam kemijskega recikliranja in sicer depolimerizacijskim metodam. Z njimi smo želeli ločiti vlakna od polimernega nosilca, prav tako pa smo želeli ohraniti mehanske lastnosti vlaken. Odločili smo se za postopke nevtralne in alkalne hidrolize ter za aminolizo. Posvetili smo se tudi vplivu reakcijskih pogojev na produkt nevtralne in alkalne hidrolize, predvsem vpliva reakcijskega časa. Iskali smo tudi najboljše načine, kako izolirati končne produkte. Kljub temu, da pri nevtralni in alkalni hidrolizi nismo pridobili nepoškodovanih steklenih vlaken, smo s pomočjo bazno-kislinske ekstrakcije pridobili monomerno enoto polimernega nosilca to je tereftalno kislino. Med tem, ko smo pri postopku aminolize poleg depolimerizacijskega produkta polimernega nosilca BHET (bis(2-hidroksietil)tereftalat) pridobili tudi nepoškodovana steklena vlakna.
Ključne besede: steklena vlakna, kompozitni materiali, nevtralna hidroliza, alkalna hidroliza, aminoliza, tereftalna kislina, BHET - Bis (2-hidroksietil) tereftalat
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 993; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

6.
Recikliranje odpadnih kompozitnih materialov z vgrajenimi steklenimi vlakni : magistrsko delo
Andreja Turk, 2021, magistrsko delo

Opis: Z razvojem tehnologije se veča potreba po kompozitnih materialih, saj jih odlikuje njihova visoka trdnost, togost in majhna teža. Kompozitne materiale pa ni enostavno reciklirati, zato je pomembno, da se nenehno išče rešitve kako preprečiti odlaganje odsluženih kompozitnih materialov na odlagališčih. Namen magistrskega dela je recikliranje treh različnih odpadnih kompozitov ojačanih s steklenimi vlakni, s postopkom pirolize z in brez dodatka katalizatorja. Delo je zajemalo izvajanje postopka termične in katalitične pirolize, čiščenje izpadlih vlaken, čiščenje trdnega ostanka z oksidacijo, gravimetrično analizo nastalih produktov in karakterizacijo trdnih in tekočih produktov z IR spektroskopijo. Ugotovili smo, da je dodatek katalizatorja vzorcu 2 zvišal temperaturo in skrajšal čas reakcije. Za namen pridobivanja tekočega produkta je najbolj primeren vzorec 1, saj smo za le-tega z istimi pogoji pridobili največ tekočega produkta. Za namen pridobivanja trdnega ostanka pa je najbolj primeren vzorec 2, saj smo z njim pridobili najboljše rezultate. Dodatek katalizatorja ni povečal nastanka tekočega produkta, saj so deleži kataliziranih TP najmanjši.
Ključne besede: termična piroliza, katalitična piroliza, kompozitni materiali ojačani s steklenimi vlakni, steklena vlakna, recikliranje, zeolit
Objavljeno v DKUM: 30.09.2021; Ogledov: 1290; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

7.
Dimenzioniranje fekalnih črpališč iz steklenih vlaken vezanih s poliestrsko smolo : magistrsko delo
Denis Ploj, 2020, magistrsko delo

Opis: Predstavljeno je dimenzioniranje kompozita s poliestrsko osnovo in s steklenimi vlakni, uporabljenega za izgradnjo fekalnega črpališča. Izdelana sta bila analitični in numerični preračun kompozitnega materiala, ki sta nato bila primerjana z rezultati tlačnega preizkusa obodne trdnosti črpališča. V programskem paketu ANSYS je bila izvedena računalniška numerična simulacija. Prav tako so bila preučena izvedba trenutnih ojačitev dodanih na črpališče ter njihova optimizacija, ki podpira izboljšavo trdnosti s spremembo materiala ojačitev. Opisane in izpostavljene so pomembnejše lastnosti in razlike med helikvidalnim in radialnim načinom ovijanja vlaken v kompozitu. Ustreznost numeričnega modela je bila potrjena z validacijo, ki je potekala na podlagi eksperimentalnih rezultatov.
Ključne besede: kompozitni materiali, fekalna črpališča, numerična simulacija, ovijanje neprekinjenih vlaken
Objavljeno v DKUM: 05.10.2020; Ogledov: 847; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (4,41 MB)

8.
Testiranje kompozitnih laminatov za formulo s : diplomsko delo
Jernej Krajnc, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno načrtovanje laminatnega materiala in določevanje materialnih lastnosti. Temo sem si izbral zato, da prikažem del postopka razvijanja šasije pri Formuli Študent. Osrednji področji naloge sta določitev laminacije materiala s pomočjo numerične analize in primerjava med numeričnim in realnim preizkusom na preizkuševalnim stroju. V prvih poglavjih so predstavljeni in opisani pojmi, s katerimi se srečamo v nalogi. Drugi del pa se posveti simulaciji in preizkusom.
Ključne besede: Kompozitni materiali, ogljikova vlakna, Formula Student, numerične simulacije.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2019; Ogledov: 1129; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

9.
Razvoj delov športnega avtomobila iz kompozitnih materialov : diplomsko delo
Ana Bedrač, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje razvoj delov športnega avtomobila, ki jih izdelamo s pomočjo kompozitnih materialov. Predmet obravnave diplomskega dela so izbrane komponente za športni avtomobil – TUSEK TS 900 APEX. Predstavljeni so kompozitni materiali, njihove lastnosti ter postopek izdelave strehe avtomobila. Prikazani so posamezni koraki snovanja načrta za izdelavo kalupa, nato pa tudi postopek dela, kako iz epoksidne smole in steklenih ter ogljikovih tkanin izdelamo streho.
Ključne besede: kompozitni materiali, tkanina, smola, laminiranje, športni avtomobil
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 982; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

10.
Optimiranje izdelave kompozitov po postopku laminiranja s pomočjo zračnega mehurja : diplomsko delo
Nika Uzelac, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava proizvodnjo izdelkov iz kompozitnih materialov v podjetju Trixy Aviation d.o.o.. Osredotočeno je na proces ročne laminacije z zračnim mehurjem in njegovo optmizacijo. Eksperimentalni del je sestavljen iz treh poskusov pri katerih se tlaki in časi med napenjanjem mehurja razlikujejo. Cilj naloge je pridobiti izdelek s čim manjšo maso in kvalitetno površino, ki bo ustrezal strogim standardom letalske industrije.
Ključne besede: kompozitni materiali, žirokopter, ročna laminacija z zračnim mehurjem
Objavljeno v DKUM: 31.08.2018; Ogledov: 1229; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici