SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VPLIV POLNIL NA TRDNOST IN ELASTIČNOST TER REZNETER REZNE SPOSOBNOSTI KOMPOZITOV PRI ZAMREŽEVANJU FENOL FORMALDEHIDNIH SMOL V PROIZVODNJI SMOLNO VEZANIH BRUSOV
Igor Mesarec, 2010, diplomsko delo

Opis: Polnila se v proizvodnji izdelkov iz fenol formaldehidnih smol uporabljajo že od samega začetka. Kompoziti, v katerih je vezivo fenol formaldehidna smola, najdejo dandanes zelo velike uporabne možnosti. V proizvodnji smolno vezanih brusov polnila že dolgo več ne opravljajo svojega prvotnega namena, zniževanja stroškov z zamenjavo dragih nedostopnih surovin, temveč z njimi pripomoremo končnim proizvodom z nekaterimi dodatnimi lastnostmi. Pokazalo se je, da določena polnila pripomorejo k izboljšanju brusnih/reznih lastnosti, druga pa k večji varnosti izdelkov, saj povečujejo elastičnost in trdnost. Proizvodnja izdelkov, ki temeljijo na točno določenih specifikacijah, je možno izdelovati s prisotnostjo polnil. Večinoma polnila prinesejo le določeno lastnost, zato za doseganje več lastnosti uporabljamo kombinacije polnil. Poznavanje polnil in njihov vpliv na lastnosti izdelkov je ključen za uporabo le teh. Poleg izbora polnil ima velik vpliv tudi njihova količina. Za ugotavljanje vpliva polnil in njihove medsebojne primerljivosti, so pomembne metode testiranja in vzorčenja, ki pregledno predstavljajo bazo podatkov polnil. Na trg polnil prihajajo vedno novejša polnila, za katere so metode testiranja opisane v diplomskem delu, primerne za medsebojno primerljivost z do sedaj znanimi polnili. Izbrana polnila so pokazala sposobnost izboljševanja mehanskih lastnosti izdelkov, tako trdnosti, elastičnosti, kakor tudi izboljševanje brusno/reznih sposobnosti. Med testiranimi polnili je najbolj obetaven kriolit, ki je rezne sposobnosti povečal za faktor štiri, v primerjavi z izdelkom brez polnil.
Ključne besede: fenol formaldehid, smole, polnila, kompozit
Objavljeno: 30.09.2010; Ogledov: 1650; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (6,84 MB)

3.
PRIPRAVA IN KARAKTERIZACIJA KOMPOZITA STEKLO-KERAMIKA ZA UPORABO V LTCC TEHNOLOGIJI
Marko Vrabelj, 2012, diplomsko delo

Opis: V delu opisujemo študijo kompozitov steklo-keramika, ki so primerni za pripravo večplastnih struktur na osnovi keramike z nizko temperaturo žganja (Low Temperature Co-fired Ceramics – LTCC). Osredotočili smo se na sintezo nizko taljivega stekla, pogoje drobljenja in mletja stekla, homogenizacijo steklaste faze in delcev korunda in določanje pogojev žganja kompozitov. Nizko taljivo silikatno steklo na osnovi SiO2, PbO, Al2O3, CaO, B2O3, Na2O, K2O, Cr2O3, CoO in MgO smo pripravili iz homogenizirane zmesi reagentov, ki smo jo kalcinirali pri temperaturi kalcinacije, T = 750 °C. Vzorec kalcinirane zmesi smo segrevali v segrevalnem mikroskopu in ugotovili, da se tali nad 1050 °C. Steklo, ki smo ga sintetizirali pri temperaturi, T = 1200 °, je bilo rentgensko amorfno, z enakomerno mikrostrukturo in z nizko temperaturo sintranja: začetek krčenja je bil pri temperaturi, T = 660 °C in končni skrček pri temperaturi, T = 780 °C, zato smo ga uporabili za nadaljnje delo. Za pripravo kompozitov smo morali steklasto fazo zdrobiti in zmleti. Na podlagi meritev velikosti in porazdelitve velikosti delcev stekla smo ugotovili, da je manjše vzorce z maso, m = 4 g primerneje drobiti s stresalnim mlinom, večje z maso m = 30 g pa z vibracijskim mlinom. Steklo smo nadalje mleli v planetarnem mlinu v vodnem mediju. Povprečna velikost delcev po 6 urah mletja je bila 2,10 µm. Korundni prah je bil precej grob, povprečna velikost delcev je bila 3,15 µm, zato smo ga mleli v atritorju. Po 90 minutah mletja se je povprečna velikost delcev zmanjšala na 1,32 µm. Nadalje smo pomleti fazi stekla in korunda v utežnem razmerju 50:50 homogenizirali v planetarnem mlinu v acetonu. Vzorce smo segrevali v komorni peči s hitrostjo, rs = 2 in 5 °C/min in pri časih t = 30, 60 in 120 min pri temperaturi T = 850 °C. Posnetki mikrostruktur sintranih vzorcev kažejo, da sta steklo in korund v kompozitih homogeno porazdeljena. V vseh vzorcih so bile prisotne pore mikronske velikosti. Vzorci, žgani krajši čas (rs = 2 °C/min, t = 30, min in rs = 5 °C/min, t = 30, 60 min), so bili rentgensko amorfni. Pri vzorcih, ki so bili žgani pri daljših časih, smo tako z rentgensko fazno analizo kot z energijsko disperzijsko spektroskopijo rentgenskih žarkov potrdili prisotnost faze anortita (CaAl2Si2O8). Lastnosti vzorcev kompozita steklo-korund smo primerjali s komercialnim vzorcem LTCC, pripravljenim pri enakih pogojih, to je pri temperaturi, T = 850 °C in pri časih t = 30, 60 in 120 min, in ugotovili, da imajo podobno gostoto, fazno sestavo in mikrostrukturo.
Ključne besede: večplastne komponente, kompozit steklo-keramika, sinteza stekla, mletje stekla, sintranje, mikrostruktura
Objavljeno: 23.07.2012; Ogledov: 1488; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (4,86 MB)

4.
KOVINSKO-KERAMIČNI MATERIAL Z INFILTRIRANO MAGNEZIJEVO ZLITINO
Matej Steinacher, 2013, doktorska disertacija

Opis: V tem delu je obravnavan kovinsko-keramični material z infiltrirano magnezijevo zlitino (kompozit IPC; ang. interpenetrating phase composite). Preiskovani kompozit IPC je bil izdelan s postopkom gravitacijskega kokilnega litja, karakteriziran s svetlobno mikroskopijo, vrstično in presevno elektronsko mikroskopijo, energijsko disperzijsko spektroskopijo in rentgensko difrakcijo ter bil mehansko preiskan. Osnova kompozita, magnezijeva zlitina AE44, ki je vsebovala 4,94 mas. % Al in 4,42 mas. % kovin redkih zemelj (RE), je bila sestavljena iz primarnih kristalov večkomponentne trdne raztopine α-Mg in intermetalnih faz Al11RE3, Al2RE in Al10RE2Mn7. Utrjevalna sestavina kompozita, keramična pena, je bila sestavljena iz α-Al2O3, α-SiC, β-SiC in SiO2. Keramična pena je imela odprto primarno in večinoma zaprto sekundarno poroznost. Pri litju je talina infiltrirala v primarne pore, v sekundarne pore pa se je delno infiltrirala, delno pa penetrirala skozi mostičke keramične pene. V mejnih območjih med zlitino AE44 in keramično peno se je pojavila močna reakcija, ki je vplivala na mikrostrukturo nastalega kompozita IPC, zato je bilo največ dela usmerjenega v natančno opredelitev mehanizmov in kinetike kemijskih reakcij v mejnih območjih. V ta namen so bili izvedeni poskusi litja z različnimi parametri, modelni preskusi interakcij tudi s kompaktno keramiko ter teoretični študij termodinamskih reakcij. Glavni reakcijski produkti v mejnih območjih AE44 - keramična pena in v penetriranih mostičkih keramične pene so bili MgO, AlSiRE in AlMgSiRE. Kot prvi je nastal MgO z redukcijo SiO2 in Al2O3 z magnezijem. Nato je na MgO nastala faza AlSiRE, na kateri je kasneje epitaksialno kristalizirala faza AlMgSiRE, katere delež se je z daljšim reakcijskim časom povečeval. Z mikrokemijsko analizo je bila opredeljena njuna kemijska sestava, dognano pa je bilo tudi, da imata fazi tetragonalno kristalno strukturo s povsem jasno medsebojno kristalografsko orientacijo. Ugotovljeno je bilo, da fazi AlSiRE in AlMgSiRE ne ustrezata nobeni znani fazi. Kompozit IPC je imel v vseh preiskanih stanjih večjo napetost tečenja in modul elastičnosti ter manjšo upogibno in tlačno trdnost kot zlitina AE44. Faza AlMgSiRE je imela manjšo trdoto in manjši modul elastičnosti od faze AlSiRE.
Ključne besede: magnezijeva zlitina, keramična pena, kompozit, mejno območje, reakcijski produkt
Objavljeno: 16.09.2013; Ogledov: 1242; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (8,34 MB)

5.
The new approach of the production technique of discontinuous Cu-C composite
Rebeka Rudolf, Ivan Anžel, 2012, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: Cu-C kompozit, sintranje, notranja oksidacija, mikrostruktura
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 388; Prenosov: 8
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

6.
Konstruiranje samonosne karoserije za dirkalnik Formula Student GPE14
Matevž Štern, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja konstruiranje samonosne karoserije za dirkalnik Formula Student GPE14. V magistrskem delu so predstavljene omejitve, ki izhajajo iz pravilnika FSAE, položaja preostalih komponent in izbire materiala. Na kratko je predstavljeno modeliranje samonosne karoserije in numerične simulacije, ki smo jih izvedli. Predstavljena sta mehanska preizkusa, ki ju je zaradi pravilnika potrebno izvesti. Prikazano je kako rezultate mehanskih testov uporabimo za prilagoditev numeričnih modelov, da na tak način dobimo iz numeričnih simulacij rezultate, ki so primerljivi z rezultati dejanskih testov. V zadnjem delu magistrskega dela pa je predstavljena izdelava samonosne karoserije.
Ključne besede: Formula Student, konstruiranje, samonosna karoserija, kompozit, ogljikova vlakna, numerična simulacija, Catia, Abaqus/CAE
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 453; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (3,93 MB)

7.
GRADBENO-FIZIKALNI IN EKONOMSKI VIDIK KOMPOZITOV STEN NIZKOENERGIJSKIH HIŠ, PASIVNIH HIŠ TER KOMPOZITOV IZ NARAVNIH MATERIALOV (KONOPLJINA VLAKNA)
Primož Zorec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo izbrali 15 gradbenih kompozitov, od tega 9 kompozitov montažnih lesenih hiš iz umetnih ter naravnih materialov, 3 klasične zidane hiše ter 3 kompozite iz konopljinih vlaken. Kompozite smo primerjali glede na gradbeno-fizikalne lastnosti (toplotno prepustnost, ustreznost glede na nevarnost kondenzacije znotraj stene) in ekonomske lastnosti (ceno 1 m² kompozita). Rezultati kažejo, da lahko z vidika toplotne prepustnosti vse kompozite iz naravnih materialov umestimo vsaj v kategorijo nizkoenergijskih hiš. Izkazalo se je, da lahko alternativni kompozit iz konopljinih vlaken ob približno enaki debelini prav tako enakovredno konkurira s primerjanimi kompoziti v vseh kategorijah. Vsi kompoziti ustrezajo tehničnim zahtevam glede na nevarnost pojava kondenzacije. Na podlagi dobljenih rezultatov, kjer smo primerjali cene materiala na kvadratni meter, je razvidno, da je pri dokaj širokem vzorcu obravnave najboljše razmerje med gradbeno-fizikalnimi lastnostmi in cenovno ugodnostjo pri kompozitih iz konopljinih vlaken. Cenovno so kompoziti ugodnejši v povprečju za 20-30%.
Ključne besede: Toplotna prepustnost, Glaserjeva metoda, gradbeni kompozit, konopljina vlakna, pasivna hiša, nizkoenergijska hiša, montažna gradnja
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 437; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

8.
Razvoj bioplastike iz odpadne algne biomase
Ana Podgoršek, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je prikazan potek izdelave kompozitne bioplastike. Kot osnovni polimer smo izbrali PLA (polilaktid) ki smo mu v razmerju 5:95 (mikroalge:PLA) in 10:95 (mikroalge:PLA) dodali dve vrsti utrjevalnih faz. Eno vrsto utrjevalne faze predstavlja monokultura Spirulina , drugo vrsto utrjevalne faze pa predstavlja mešana kultura odpadnih mikroalg iz pilotne čistilne naprave. Cilj magistrskega dela je ugotoviti ali lahko mešano kulturo odpadnih mikroalg iz pilotne čistilne naprave uporabimo pri izdelavi bioplastike in kakšen vpliv ima dodatek le-te v različnih razmerjih na končne lastnosti materiala. Pri delu smo uporabili naslednje metode dela: ekstrudiranje biomase, brizganje granulata, termogravimetrična analiza, diferenčna dinamična kalometrija, dinamična mehanska analiza, upogibni preizkus, test biorazgradljivosti. Ugotovili smo, da dodatek mikroalg k PLA bistveno ne poslabša lastnosti končnega materiala, poveča pa se stopnja kristalnosti, zniža se temperatura tališča ter poviša modul izgub.
Ključne besede: Bioplastika, kompozit, utrjevalna faza, polilaktid, mikroalge, biomasa, polimeri.
Objavljeno: 07.01.2019; Ogledov: 47; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici