1. Učinkovitost filtrirne stiskalnice kot metode predčiščenja kompostne odpadne vode : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeDenisa Peršon Varga, 2019, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil prefiltrirat kompostno odpadno vodo do te mere, da bo primerna za nadaljnjo čiščenje s postopkom reverzne osmoze. Filtracijo smo izvajali s pomočjo filtrirne stiskalnice. Pri tem so predhodno izvedli koagulacijo/flokulacijo. Koagulanta, ki smo ju izbrali, sta bila Kemiclar PAC in bentonit, flokulant pa Magnafloc Izbrali smo potrebne filtrirne tkanine. Primernost tkanin smo določili s testom filtracije s posameznimi filtrirnimi tkaninami. Ugotovili smo, da je bila med vsemi tkaninami, ki smo jih imeli na voljo, primerna tkanina iz polipropilena z oznako CM388. Filtracijo smo izvedli z več različno obdelanimi vzorci kompostne odpadne vode. Izmerili smo kemijske in fizikalne parametre: motnost, električna prevodnost, sušilni ostanek, žarilni ostanek, velikost delcev in zeta potencial.. Največja dosežena učinkovitost pri znižanju motnosti kompostne odpadne vode je bila 89,2 % in 89,8 %, medtem ko je večina koloidnih in suspendiranih organskih snovi po obdelavi ostala v obdelani kompostni odpadni vodi, kar je pokazala meritev velikosti delcev. Ostali merjeni parametri se po obdelavi niso bistveno spremenili. Potrdili smo hipotezo, da je potrebna večstopenjska pred obdelava kompostne odpadne vode.
Ključne besede: filtrirna stiskalnica, filtrirne tkanine, kompostna odpadna voda, koagulacija, flokulacija, bentonit
Objavljeno v DKUM: 06.02.2020; Ogledov: 1368; Prenosov: 222
 Celotno besedilo (1,32 MB) |
2. Zniževanje KPK v odpadni vodi s Fentonovim reagentomBernarda Kuster, 2017, magistrsko delo Opis: Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, ali je z uporabo Fentonovega reagenta mogoče znižati onesnaženost odpadne vode z organskimi spojinami, izraženo s kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Fentonov reagent pomeni reakcijo med železovimi ioni Fe2+ in vodikovim peroksidom, pri čemer nastanejo visoko reaktivni hidroksilni radikali, ki razgrajujejo organske spojine.
Pripravili smo sintetične vzorce odpadne vode s huminsko kislino in tioureo. V nadaljevanju smo čistili tudi realno kompostno izcedno vodo. Eksperimente smo izvajali pri različnih pogojih Fentonove reakcije, tako da smo spreminjali maso FeSO4 × 7H2O, ki smo ga uporabili kot vir Fe2+, razmerje med reagenti, čas trajanja reakcije in pH-vrednost. Učinek čiščenja smo v glavnem spremljali z merjenjem KPK, absorbance in motnosti.
Ugotovili smo, da je bila Fentonova reakcija primerna za čiščenje sintetičnih vzorcev odpadne vode s huminsko kislino in kompostne izcedne vode, medtem ko za sintetične vzorce odpadne vode s tioureo znižanja KPK nismo dosegli. Najbolj učinkovito znižanje KPK je pri obdelavi sintetične odpadne vode s huminsko kislino znašalo 97,40 %, dosegli pa smo ga pri pogojih reakcije: "mFeSO4 × 7H2O " = 0,2 g, "nFeSO4 × 7H2O∶ nH2O2 " = 1 : 3, pH = 3, t = 60 min. Najučinkovitejše znižanje KPK pri obdelavi kompostne izcedne vode je doseglo 64,08 % pri pogojih reakcije: "mFeSO4 × 7H2O " = 0,6 g, "nFeSO4 × 7H2O∶ nH2O2 " = 1 : 5, pH = 4,5, t = 30 min.
Ključne besede: odpadna voda, huminska kislina, tiourea, kompostna voda, kemijska potreba po kisiku, Fentonov reagent.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 1776; Prenosov: 231
Celotno besedilo (1,65 MB) |
3. Primerjava postopkov predčiščenja odpadne vode pred vstopom v reverzno osmozoMedea Brečko, 2017, diplomsko delo Opis: Kompostna voda vsebuje veliko organskih snovi, saj je eden izmed stranskih produktov pri postopku razgradnje organskih odpadkov. Čiscenje odpadnih voda je zato eden izmed pomembnejših procesov iz razvojne in ekološke perspective. Vsoto organskih snovi v vodi smo določili kot: kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Za postopke predčiščenja smo uporabili čiščenje z nanodelci (srebrovi nanodelci AgNPs) in čiščenje z zeolitom (zeolit ZSM-5 Silicalite). Srebrove nanodelce (AgNPs) smo sintetizirali iz natrijevega alginata raztopljenega v destilirani vodi, kateremu smo dodali srebrov nitrat (AgNO3). Za predčiščenje z zeolitom smo uporabili zeolit ZSM-5 Silicalite, ki je nastal po postopku granulacije. Po izvedbi postopkov čiščenja smo opravili analize in tako določili, kateri postopek je bolj uporaben. Po predčiščenju smo vodo čistili še z reverzno osmozo pri različnih tlakih (10, 15, 20, 30 in 40 barih) in ugotavljali, kateri postopek predčiščenja zniža mašenje membrane. Rezultati so pokazali, da je postopek predčiščenja z nanodelci učinkovitejši, saj opazimo manjše mašenje membrane kot pri predčiščenju z zeolitom.
Ključne besede: kompostna voda, srebrovi nanodelci, mikrovalovna sinteza, predčiščenje, reverzna osmoza
Objavljeno v DKUM: 28.09.2017; Ogledov: 2245; Prenosov: 197
Celotno besedilo (2,56 MB) |
4. Uporaba oplaščenega zeolita za odstranjevanje organske snovi iz kompostne vodeMaša Hren, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo proučevali odstranjevanje huminske kisline iz modelnih in kompostnih vod z adsorpcijo na zeolit. Testirali smo štiri različne sintetične zeolite: ZSM-5 Silicalite, ZSM-5 MFI:14-19, ZP-13X, ZP-4A-TSR. Ker se je kot najprimernejši izkazal ZSM-5 Silicalite, smo ga granulirali ter granule oplastili s TiO2. Proučevali smo učinkovitost oplaščenega zeolita in neoplaščenega zeolita za adsorpcijo huminske kisline iz modelne in kompostne vode. Poskuse smo izvajali v koloni z nasutim slojem granul, pri spreminjanju pretoka in pH modelne vode. Pri pretoku 4 mL/min smo na podlagi izmerjenih absorbanc pri 254 nm ugotovili, da je največji izkoristek v kislem pH modelne vode, in sicer za oplaščen zeolit 23,4 % in za neoplaščen zeolit 13,9 %. Pri adsorpciji pod pogoji kislega in bazičnega pH je bil izkoristek adsorpcije višji pri uporabi oplaščenega zeolita napram uporabi neoplaščenega zeolita, ravno obratno pa je bilo pri nevtralnem pH. Pretok smo zmanjšali na 2 mL/min in ponovili poskus z nevtralnim pH modelne vode, pri čemer se je izkazalo, da je izkoristek višji pri uporabi oplaščenega zeolita, in sicer 32,4 % za oplaščen in 26,5 % za neoplaščen zeolit. Poskuse smo na enak način izvedli še s kompostno vodo, pri čemer smo spreminjali pretok. Izkoristek adsorpcije z uporabo oplaščenega proti neoplaščenemu zeolitu v kompostni vodi se je pri pretoku 0,5 mL/min zvišal za 7,0 % in pri pretoku 2 mL/min za 9,9 %.
Ključne besede: zeolit, adsorpcija, kompostna voda, oplastitev s TiO2, čiščenje vode
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2479; Prenosov: 162
Celotno besedilo (3,25 MB) |
5. ZNIŽEVANJE VSEBNOSTI KOVIN IZ KOMPOSTNE IZCEDNE VODE Z ZEOLITIMirjana Lukić, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil odstraniti težke kovine iz kompostne izcedne vode z zeoliti, aktivnim ogljem in apnom.
V diplomskem delu smo poskušali najti primeren in ekonomičen način za čiščenje kompostne izcedne vode, ki nastane kot stranski produkt kompostiranja v podjetju Kogal. Naš cilj je bil, da z obdelavo dosežemo vrednosti Cu2+ pod 0,5 mg/l in Zn2+ pod 2 mg/l v kompostni izcedni vodi in jo lahko tako spuščamo direktno v naravne vodotoke. Pri analiziranju smo merili fizikalno-kemijske parametre: pH, vsebnost Cu2+ in Zn2+, celotni organski ogljik (TOC) in celotni dušik (TN).
Analize so pokazale, da je ključnega pomena, da kompostno izcedno vodo predhodno filtiriramo, saj večji delci zamašijo pore in površino zeolita ter posledično znižajo učinkovitost odstranjevanja kovin. Najboljše rezultate smo dobili, ko smo kompostno izcedno vodo obdelali z mešanico zeolita (80 g/l), aktivnega oglja (50 g/l) in apna (pH=10).
Z omenjeno obdelavo se je vsebnost Cu2+ znižala za 80,4 % iz 2,71 mg/l na 0,53 mg/l. Kompostna izcedna voda je že v osnovi vsebovala majhne koncentracije Cu2+ (0,21 mg/l). Cu2+ smo najbolj uspešno odstranili z mešanico zeolita (80 g/l) in apna (pH=10). Pri tem se je vsebnost Cu2+ znižala iz 0,23 mg/l na 0,08 mg/l, kar pomeni da smo uspeli za 65 % znižati vsebnost Cu2+ v kompostni izcedni vodi. Analize so pokazale, da s centrifugiranjem in usedanjem dosežemo podoben učinek čiščenja. Dokazali smo, da pH in koncentracija adsorbenta vplivata na učinkovitost odstranjevanja Cu2+ in Zn2+ iz kompostne izcedne vode. Ko smo pH umerili na 9 in dodali 40 g/l zeolita se je vsebnost Zn2+ znižala za 77 % in Cu2+ za 22 %, medtem ko se je pri pH=10 in 80 g/l zeolita vsebnost Zn2+ znižala za približno 81 % in Cu2+ za 65 %. Rezultati so pokazali, da zeoliti ne znižajo vsebnosti celotnega organskega ogljika v kompostni izcedni vodi (sobna T) in da za 20 % znižajo vsebnost celotnega dušika.
Ključne besede: kompostna voda, zeoliti, odstranjevanje, kovine
Objavljeno v DKUM: 24.05.2016; Ogledov: 2444; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,73 MB) |
6. ODSTRANJEVANJE CINKA IN BAKRA IZ VODE Z MODIFICIRANIMI VLAKNI IZ AKTIVNEGA OGLJABarbara Sitar, 2016, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil modificirati vlakna iz aktivnega oglja z naravnim polimerom hitozanom. V nadaljevanju smo izvedli še študijo karakterizacije vlaken ter adsorpcijo kovin na modelnih in realnih kompostnih vodah.
Vlakna smo modificirali z 1 % in 2 % raztopino hitozana. Med seboj smo primerjali nemodificirano referenčno vlakno aktivnega oglja in modificirani vlakni. S študijo karakterizacije smo želeli dokazati, da smo na vlakna uspešno vezali biopolimer hitozan, ki služi kot adsorber kovin. V ta namen smo posneli FTIR in Raman spektre modificiranih vlaken, vendar nismo dobili značilnih vrhov za hitozan. Razen tega smo izvedli potenciometrično titracijo in določili število amino skupin na posameznih vlaknih. Spomočjo polielektrolitske titracije smo spremljali desorpcijo hitozana iz površine vlaken in dokazali, da gre pri modifikaciji za ireverzibilno reakcijo.
Modificirana vlakna smo v nadaljevanju uporabili za adsorpcijo Cu2+ in Zn2+ ionov, pričemer smo s hitrimi testi določili, da je pH= 5 najbolj optimalna vrednost za adsorpcijo izbranih kovinskih ionov. Vsebnost preostalih kovin v kopeli, po adsorpciji na modificirana vlakna smo določali s pomočjo AAS. Rezultati kažejo, da se na vlakna modificirana z 2 % raztopino hitozana, Zn2+ in Cu2+ ioni (pri začetnih koncentracijah < 20 mg/L) vežejo v tolikšni meri, da lahko očiščeno vodo spustimo v okolje. Referenčna nemodificirana vlakna pa Zn2+ in Cu2+ ne odstranijo zadostno. Pri realnih kompostnih vodah smo odstranili do 61,1 % cinka in 100 % bakra. Raziskava je pokazala, da je adsorpcija izbranih kovin na vlakna modificirana s hitozanom uspešnejša v primerjavi z adsorpcijo na referenčna vlakna.
Ključne besede: vlakna aktivnega oglja, modifikacija, hitozan, karakterizacija vlaken, adsorpcija Zn2+ in Cu2+, kompostna voda
Objavljeno v DKUM: 06.04.2016; Ogledov: 2273; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,95 MB) |
7. MOŽNOST UPORABE OBDELANE KOMPOSTNE VODE KOT GNOJILOTanja Kondić, 2015, magistrsko delo Opis: Kompostna voda je stranski produkt razgradnje organskih odpadkov. Med procesom razgra-dnje organskih odpadkov se tvori voda, ki se počasi pretaka po kompostu, pri tem pa se bogati z nevarnimi snovmi, kot so težke kovine. Pri tem lahko povzroči veliko onesnaženje, če jo neobdelano izpustimo v vodotok. Bolje je, če se lahko ponovno uporabi, predvsem kot gnojilo, saj vsebuje visoke koncentracije hranil, ki jih rastline potrebujejo za svojo rast.
V magistrskem delu smo v začetni fazi kompostno vodo mehansko očistili (centrifugiranje) ter izvedli analize, kot so: pH, κ, KPK, motnost, težke kovine in fosfor. Sledila je obdelava kompostne vode s hitozanom (v obliki nanodelcev) različnih koncentracij pri različnih pH vrednostih. Po fizikalno – kemijski ločitvi vodne faze od kovinskega kelata hitozana, smo določili vsebnost kovin v obdelani kompostni vodi s pomočjo atomske absorpcijske spektro-fotometrije. Ugotovili smo, da ima pri obdelavi vode z raztopino hitozana veliko vlogo pH raztopine, saj pri višjih pH vrednostih, zaradi konformacije klobčiča in večje specifične površine, hitozan odstrani več težkih kovin.
Nadalje smo tako obdelano kompostno vodo analizirali glede na zahteve gnojil ter preverili uporabnost le-te s kalilnimi testi vrtne kreše Lepidium sativum L. Na podlagi rezultatov smo obdelano vodo s hitozanskimi nanodelci uvrstili v potencialni tip mineralnega substrata ali tip gnojila.
Ključne besede: kompostna voda, hitozan, hitozanski nanodelci, kovine, gnojilo, recikliranje, kalilni test.
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1602; Prenosov: 81
Celotno besedilo (2,10 MB) |
8. Centrifugiranje kompostne odpadne vodeUrška Meničanin, 2015, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil določiti, če se s centrifugiranjem spremenijo lastnosti in kakovost odpadnih voda ter s tem ugotoviti, če je centrifugiranje, kot samostojna oblika čiščenja odpadnih vod, smiselno. Želeli smo najti optimalne pogoje centrifugiranja s spreminjanjem časa centrifugiranja in števila obratov. Opravili smo naslednje fizikalno – kemijske meritve: motnost, prevodnost, pH, spektralni absorpcijski koeficient‒SAK, vsebnost suspendiranih in raztopljenih delcev, vsebnost kovin, vsebnost organskih snovi, izraženih kot kemijska potreba po kisiku‒KPK in biokemijska potreba po kisiku‒BPK5.
Na podlagi dobljenih rezultatov fizikalno – kemijskih parametrov smo ugotovili, da se je vsebnost suspendiranih delcev znižala, kar je povezano tudi z znižanjem motnosti. Dosegli smo kar 60 % znižanje koncentracije cinka v vodi. Presenetilo nas je povišanje vsebnosti raztopljenih delcev po obdelavi vode, kar smo pripisali delovanju mikroorganizmov, ki lahko vodi do raztapljanja snovi in posledično povišanja vsebnosti raztopljenih trdnih snovi. Možna postavka je med drugim bila mehansko razbitje molekul na koloidne delce in njihovo raztapljanje. Boljše rezultate smo pričakovali v primeru KPK in BPK5, saj smo s centrifugiranjem uspeli odstraniti le 20 % KPK in 30 % BPK5.
Zaključimo lahko, da je centrifugiranje, kot metoda, lahko učinkovito v povezavi z drugimi metodami čiščenja odpadnih vod, kot predčiščenje ali primarno čiščenje, ni pa smiselna metoda za samostojno uporabo.
Ključne besede: kompostna odpadna voda, centrifugiranje, čiščenje, KPK
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1653; Prenosov: 176
Celotno besedilo (1,29 MB) |
9. Funkcionalni obnovljivi nanomateriali iz recikliranih hitozan - kelatovMateja Fuks, 2015, magistrsko delo Opis: Naloga odpira nov pristop obdelave kompostnih izcednih vod in omogoča maksimalno recikliranje njenih komponent (zlasti težkih kovin) kot sekundarnih surovin pri proizvodnji nanoporoznih struktur z višjo dodano vrednostjo. Za odstranitev težkih kovin iz kompostne izcedne vode bi uporabili okolju prijazne naravne biorazgradljive polimere na bazi polisaharidov npr. hitozana, ki imajo visoko afiniteto za adsorpcijo kovin. Nastali kompleks hitozana s kovinami (hitozanski kelat) ločimo od preostale kompostne vode s filtracijo oziroma centrifugiranjem, medtem ko se lahko filtrat primarno uporabi kot gnojilo ali pa se biološko in kemijsko čisti tako, da se spušča v vodotoke.
Inovativnost naloge se odraža v nadaljnji uporabi kompleksa kovinskega hitozana s kovinami za izpredanje nanoporoznih struktur s tehniko elektropredenja za pridobitev funkcionalnih materialov, z različnimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi, s poudarkom na prevodnosti in ki jih lahko nadalje uporabimo za proizvodnjo različnih materialov ter kompozitov, npr. v tekstilni in gradbeni ter elektro industriji (tehnične tekstilije).
Ključne besede: hitozan, elektropredenje, izcedna kompostna voda, keliranje, kovine
Objavljeno v DKUM: 29.09.2015; Ogledov: 1988; Prenosov: 151
Celotno besedilo (3,60 MB) |
10. Odstranjevanje kovin iz kompostne odpadne vodeMaša Seitl, 2015, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil z elektrokoagulacijo odstraniti ione težkih kovin iz kompostne odpadne vode, ki nastaja pri predelavi biorazgradljivih odpadkov na kompostarni mentorskega podjetja Kogal. Razen vsebnosti kovinskih ionov smo v vodi preverjali tudi prisotnost organskih snovi z določevanjem kemijske potrebe po kisiku (KPK).
S preučevanjem fizikalno-kemijskih parametrov smo s preliminarnimi poskusi želeli izbrati optimalne pogoje za obdelavo kompostne vode. Najboljše rezultate smo dosegli s 180 min elektrokoagulacijo pri U = 15 V, r = 3 cm in začetnem pH 6,1, kjer smo s 100 % učinkovitostjo odstranili Cu2+ in Cr6+, Fe2+ 99,4 %, Mn2+ 97,8 %, Zn2+ 90 % in Ni2+ 44 %. Vrednost KPK se je znižala za 36 %. Po opravljenih preliminarnih poskusih smo z analizo vseh meritev določili najučinkovitejše pogoje za elektrokoagulacijo: t = 90 min, U = 15 V, r = 3 cm, začetni pH 6, voda predhodno centrifugirana 5 min pri 8000 obr/min. Zaradi drugačne sestave vode, ki smo jo uporabili za ta eksperiment, nismo dosegli tako dobre učinkovitosti odstranjevanja kovinskih ionov: Cr6+ 87,4 %, Cu2+ 76,8 %, Zn2+ 66,3 %, Fe2+ 61,2 %, Mn2+ 53,9 % in Ni2+ 0,7 %, smo pa uspešno znižali vrednost KPK, in sicer za 75 %.
Poskus pri pogojih, ki smo jih določili za najučinkovitejše, je pokazal, da na podlagi predhodnih rezultatov meritev ne moremo določiti pogojev za obdelavo kompostne vode, saj so zelo odvisni od sestave kompostne vode, ki jo želimo čistiti. Ugotovili smo, da z elektrokoagulacijo kompostno vodo lahko očistimo kovinskih ionov, vsebnost organskih snovi pa se zniža le malo. Lahko bi jo uporabili kot metodo za pred-čiščenje ali pa bi z njo čistili predhodno obdelano vodo.
Ključne besede: kompostna voda, čiščenje, elektrokoagulacija, kovinski ioni, KPK
Objavljeno v DKUM: 07.09.2015; Ogledov: 2813; Prenosov: 206
Celotno besedilo (1,96 MB) |
