| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
OBDELAVA ODPADNIH VOD V ANAEROBNEM REAKTORJU
Tanja Krojzl, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali anaerobni proces čiščenja kompostne odpadne vode. Sestava kompostnih vod se zelo spreminja in je odvisna od sestave odpadkov, tehnike kompostiranja in od zrelosti komposta. Ker vsebujejo kompostne vode suspendirane in raztopljene snovi iz kompostnega kupa, je uporaba anaerobnega reaktorja zelo primerna. Prednosti anaerobnega čiščenja so visoka stopnja čiščenja, sposobnost čiščenja pri visokih obremenitvah, produkcija majhne količine odvečnega blata in produkcija metana kot končnega produkta. Cilj diplomskega dela je določiti fizikalne in kemijske parametre kompostne odpadne vode, proizvodnjo plinov metana in CO2 ter na podlagi dobljenih meritev in s pomočjo potrebnih parametrov načrtovati reaktor. Pri eksperimentalnem delu diplomskega dela uporabimo standardizirane analizne metode. Pri kompostni odpadni vodi določimo fizikalne (vrednost pH, absorbanco, prevodnost, motnost, alkalnost) in kemijske karakteristike (kemijsko potrebo po kisiku (KPK), skupni dušik, skupni fosfor, skupne suspendirane snovi). Prikazan je postopek načrtovanja reaktorja pri dveh različnih pretokih. Pri pretoku 10 m3/d je zadrževalni čas 10 dni, za kar je potreben reaktor s premerom 0,73 m. Pri pretoku 1 m3/d je zadrževalni čas enak, vendar zadostuje reaktor s premerom 0,23 m. Po izračunih bi moralo pri pretoku 10 m3/d nastati 267,3 m3/d metana. Pri poskusih smo uporabili posebno vrsto bakterij, zato metan ni nastajal.
Ključne besede: kompostna voda, anaerobni reaktor, zadrževalni čas, pretok, metan
Objavljeno: 26.05.2014; Ogledov: 1011; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

2.
AEROBNO ČIŠČENJE KOMPOSTNE VODE V ŠARŽNEM REAKTORJU
Sandra Zakošek, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil odstraniti vsebnost organskih snovi iz kompostne vode do največje možne mere s pomočjo aerobnih bakterij v šaržnem reaktorju. Diplomsko delo obsega preliminarne preskuse z razredčeno kompostno vodo in poskuse z odpadno kompostno vodo. V okviru eksperimentalnega dela smo spremljali fizikalno-kemijske parametre, s poudarkom na kemijski potrebi po kisiku (KPK). Cilj je bil znižati KPK pod 600 mg/L kisika, in s tem doseči vrednost, ki bi dovoljevala odvajanje kompostne vode v bližnjo malo čistilno napravo. Določili smo zaporedje in trajanje faz prepihovanja ter mešanja, preverili usedanje, znižanje parametrov po-predhodni mehanski filtraciji skozi peščeni filter in vpliv koncentracije aktivnega blata v SBR-reaktorju na učinkovitost zniževanja KPK kompostne vode. Preliminarni preskusi so pokazali, da je bilo mogoče vzdrževati nivo kisika nad 2 mg/L kisika samo z nenehnim prepihovanjem in hkratnim mešanjem z mešalom. Šele po petih dneh se je znižala KPK—vrednosti za več kot polovico, po 15-ih dneh pa smo dosegli 86 % učinkovitost znižanja KPK, kar pomeni končno vrednost KPK nad 6000 mg/L O2. Mehanska filtracija in usedanje malo prispevata k znižanju vrednosti KPK. Pri obdelavi naslednjega vzorca smo učinkovitost zniževanja KPK poskušali povečati z večjo koncentracijo aktivnega blata v reaktorju. Rezultati so pokazali, da koncentracija nad 10 mg/L zmanjšuje učinkovitost zniževanja vrednosti KPK.
Ključne besede: SBR, KPK, kompostna voda, aktivno blato, čiščenje vode
Objavljeno: 11.09.2014; Ogledov: 962; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

3.
Odstranjevanje kovin iz kompostne odpadne vode
Maša Seitl, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil z elektrokoagulacijo odstraniti ione težkih kovin iz kompostne odpadne vode, ki nastaja pri predelavi biorazgradljivih odpadkov na kompostarni mentorskega podjetja Kogal. Razen vsebnosti kovinskih ionov smo v vodi preverjali tudi prisotnost organskih snovi z določevanjem kemijske potrebe po kisiku (KPK). S preučevanjem fizikalno-kemijskih parametrov smo s preliminarnimi poskusi želeli izbrati optimalne pogoje za obdelavo kompostne vode. Najboljše rezultate smo dosegli s 180 min elektrokoagulacijo pri U = 15 V, r = 3 cm in začetnem pH 6,1, kjer smo s 100 % učinkovitostjo odstranili Cu2+ in Cr6+, Fe2+ 99,4 %, Mn2+ 97,8 %, Zn2+ 90 % in Ni2+ 44 %. Vrednost KPK se je znižala za 36 %. Po opravljenih preliminarnih poskusih smo z analizo vseh meritev določili najučinkovitejše pogoje za elektrokoagulacijo: t = 90 min, U = 15 V, r = 3 cm, začetni pH 6, voda predhodno centrifugirana 5 min pri 8000 obr/min. Zaradi drugačne sestave vode, ki smo jo uporabili za ta eksperiment, nismo dosegli tako dobre učinkovitosti odstranjevanja kovinskih ionov: Cr6+ 87,4 %, Cu2+ 76,8 %, Zn2+ 66,3 %, Fe2+ 61,2 %, Mn2+ 53,9 % in Ni2+ 0,7 %, smo pa uspešno znižali vrednost KPK, in sicer za 75 %. Poskus pri pogojih, ki smo jih določili za najučinkovitejše, je pokazal, da na podlagi predhodnih rezultatov meritev ne moremo določiti pogojev za obdelavo kompostne vode, saj so zelo odvisni od sestave kompostne vode, ki jo želimo čistiti. Ugotovili smo, da z elektrokoagulacijo kompostno vodo lahko očistimo kovinskih ionov, vsebnost organskih snovi pa se zniža le malo. Lahko bi jo uporabili kot metodo za pred-čiščenje ali pa bi z njo čistili predhodno obdelano vodo.
Ključne besede: kompostna voda, čiščenje, elektrokoagulacija, kovinski ioni, KPK
Objavljeno: 07.09.2015; Ogledov: 1183; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

4.
Centrifugiranje kompostne odpadne vode
Urška Meničanin, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil določiti, če se s centrifugiranjem spremenijo lastnosti in kakovost odpadnih voda ter s tem ugotoviti, če je centrifugiranje, kot samostojna oblika čiščenja odpadnih vod, smiselno. Želeli smo najti optimalne pogoje centrifugiranja s spreminjanjem časa centrifugiranja in števila obratov. Opravili smo naslednje fizikalno – kemijske meritve: motnost, prevodnost, pH, spektralni absorpcijski koeficient‒SAK, vsebnost suspendiranih in raztopljenih delcev, vsebnost kovin, vsebnost organskih snovi, izraženih kot kemijska potreba po kisiku‒KPK in biokemijska potreba po kisiku‒BPK5. Na podlagi dobljenih rezultatov fizikalno – kemijskih parametrov smo ugotovili, da se je vsebnost suspendiranih delcev znižala, kar je povezano tudi z znižanjem motnosti. Dosegli smo kar 60 % znižanje koncentracije cinka v vodi. Presenetilo nas je povišanje vsebnosti raztopljenih delcev po obdelavi vode, kar smo pripisali delovanju mikroorganizmov, ki lahko vodi do raztapljanja snovi in posledično povišanja vsebnosti raztopljenih trdnih snovi. Možna postavka je med drugim bila mehansko razbitje molekul na koloidne delce in njihovo raztapljanje. Boljše rezultate smo pričakovali v primeru KPK in BPK5, saj smo s centrifugiranjem uspeli odstraniti le 20 % KPK in 30 % BPK5. Zaključimo lahko, da je centrifugiranje, kot metoda, lahko učinkovito v povezavi z drugimi metodami čiščenja odpadnih vod, kot predčiščenje ali primarno čiščenje, ni pa smiselna metoda za samostojno uporabo.
Ključne besede: kompostna odpadna voda, centrifugiranje, čiščenje, KPK
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 717; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Funkcionalni obnovljivi nanomateriali iz recikliranih hitozan - kelatov
Mateja Fuks, 2015, magistrsko delo

Opis: Naloga odpira nov pristop obdelave kompostnih izcednih vod in omogoča maksimalno recikliranje njenih komponent (zlasti težkih kovin) kot sekundarnih surovin pri proizvodnji nanoporoznih struktur z višjo dodano vrednostjo. Za odstranitev težkih kovin iz kompostne izcedne vode bi uporabili okolju prijazne naravne biorazgradljive polimere na bazi polisaharidov npr. hitozana, ki imajo visoko afiniteto za adsorpcijo kovin. Nastali kompleks hitozana s kovinami (hitozanski kelat) ločimo od preostale kompostne vode s filtracijo oziroma centrifugiranjem, medtem ko se lahko filtrat primarno uporabi kot gnojilo ali pa se biološko in kemijsko čisti tako, da se spušča v vodotoke. Inovativnost naloge se odraža v nadaljnji uporabi kompleksa kovinskega hitozana s kovinami za izpredanje nanoporoznih struktur s tehniko elektropredenja za pridobitev funkcionalnih materialov, z različnimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi, s poudarkom na prevodnosti in ki jih lahko nadalje uporabimo za proizvodnjo različnih materialov ter kompozitov, npr. v tekstilni in gradbeni ter elektro industriji (tehnične tekstilije).
Ključne besede: hitozan, elektropredenje, izcedna kompostna voda, keliranje, kovine
Objavljeno: 29.09.2015; Ogledov: 862; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

6.
MOŽNOST UPORABE OBDELANE KOMPOSTNE VODE KOT GNOJILO
Tanja Kondić, 2015, magistrsko delo

Opis: Kompostna voda je stranski produkt razgradnje organskih odpadkov. Med procesom razgra-dnje organskih odpadkov se tvori voda, ki se počasi pretaka po kompostu, pri tem pa se bogati z nevarnimi snovmi, kot so težke kovine. Pri tem lahko povzroči veliko onesnaženje, če jo neobdelano izpustimo v vodotok. Bolje je, če se lahko ponovno uporabi, predvsem kot gnojilo, saj vsebuje visoke koncentracije hranil, ki jih rastline potrebujejo za svojo rast. V magistrskem delu smo v začetni fazi kompostno vodo mehansko očistili (centrifugiranje) ter izvedli analize, kot so: pH, κ, KPK, motnost, težke kovine in fosfor. Sledila je obdelava kompostne vode s hitozanom (v obliki nanodelcev) različnih koncentracij pri različnih pH vrednostih. Po fizikalno – kemijski ločitvi vodne faze od kovinskega kelata hitozana, smo določili vsebnost kovin v obdelani kompostni vodi s pomočjo atomske absorpcijske spektro-fotometrije. Ugotovili smo, da ima pri obdelavi vode z raztopino hitozana veliko vlogo pH raztopine, saj pri višjih pH vrednostih, zaradi konformacije klobčiča in večje specifične površine, hitozan odstrani več težkih kovin. Nadalje smo tako obdelano kompostno vodo analizirali glede na zahteve gnojil ter preverili uporabnost le-te s kalilnimi testi vrtne kreše Lepidium sativum L. Na podlagi rezultatov smo obdelano vodo s hitozanskimi nanodelci uvrstili v potencialni tip mineralnega substrata ali tip gnojila.
Ključne besede: kompostna voda, hitozan, hitozanski nanodelci, kovine, gnojilo, recikliranje, kalilni test.
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 647; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

7.
ODSTRANJEVANJE CINKA IN BAKRA IZ VODE Z MODIFICIRANIMI VLAKNI IZ AKTIVNEGA OGLJA
Barbara Sitar, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil modificirati vlakna iz aktivnega oglja z naravnim polimerom hitozanom. V nadaljevanju smo izvedli še študijo karakterizacije vlaken ter adsorpcijo kovin na modelnih in realnih kompostnih vodah. Vlakna smo modificirali z 1 % in 2 % raztopino hitozana. Med seboj smo primerjali nemodificirano referenčno vlakno aktivnega oglja in modificirani vlakni. S študijo karakterizacije smo želeli dokazati, da smo na vlakna uspešno vezali biopolimer hitozan, ki služi kot adsorber kovin. V ta namen smo posneli FTIR in Raman spektre modificiranih vlaken, vendar nismo dobili značilnih vrhov za hitozan. Razen tega smo izvedli potenciometrično titracijo in določili število amino skupin na posameznih vlaknih. Spomočjo polielektrolitske titracije smo spremljali desorpcijo hitozana iz površine vlaken in dokazali, da gre pri modifikaciji za ireverzibilno reakcijo. Modificirana vlakna smo v nadaljevanju uporabili za adsorpcijo Cu2+ in Zn2+ ionov, pričemer smo s hitrimi testi določili, da je pH= 5 najbolj optimalna vrednost za adsorpcijo izbranih kovinskih ionov. Vsebnost preostalih kovin v kopeli, po adsorpciji na modificirana vlakna smo določali s pomočjo AAS. Rezultati kažejo, da se na vlakna modificirana z 2 % raztopino hitozana, Zn2+ in Cu2+ ioni (pri začetnih koncentracijah < 20 mg/L) vežejo v tolikšni meri, da lahko očiščeno vodo spustimo v okolje. Referenčna nemodificirana vlakna pa Zn2+ in Cu2+ ne odstranijo zadostno. Pri realnih kompostnih vodah smo odstranili do 61,1 % cinka in 100 % bakra. Raziskava je pokazala, da je adsorpcija izbranih kovin na vlakna modificirana s hitozanom uspešnejša v primerjavi z adsorpcijo na referenčna vlakna.
Ključne besede: vlakna aktivnega oglja, modifikacija, hitozan, karakterizacija vlaken, adsorpcija Zn2+ in Cu2+, kompostna voda
Objavljeno: 06.04.2016; Ogledov: 1057; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

8.
ZNIŽEVANJE VSEBNOSTI KOVIN IZ KOMPOSTNE IZCEDNE VODE Z ZEOLITI
Mirjana Lukić, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil odstraniti težke kovine iz kompostne izcedne vode z zeoliti, aktivnim ogljem in apnom. V diplomskem delu smo poskušali najti primeren in ekonomičen način za čiščenje kompostne izcedne vode, ki nastane kot stranski produkt kompostiranja v podjetju Kogal. Naš cilj je bil, da z obdelavo dosežemo vrednosti Cu2+ pod 0,5 mg/l in Zn2+ pod 2 mg/l v kompostni izcedni vodi in jo lahko tako spuščamo direktno v naravne vodotoke. Pri analiziranju smo merili fizikalno-kemijske parametre: pH, vsebnost Cu2+ in Zn2+, celotni organski ogljik (TOC) in celotni dušik (TN). Analize so pokazale, da je ključnega pomena, da kompostno izcedno vodo predhodno filtiriramo, saj večji delci zamašijo pore in površino zeolita ter posledično znižajo učinkovitost odstranjevanja kovin. Najboljše rezultate smo dobili, ko smo kompostno izcedno vodo obdelali z mešanico zeolita (80 g/l), aktivnega oglja (50 g/l) in apna (pH=10). Z omenjeno obdelavo se je vsebnost Cu2+ znižala za 80,4 % iz 2,71 mg/l na 0,53 mg/l. Kompostna izcedna voda je že v osnovi vsebovala majhne koncentracije Cu2+ (0,21 mg/l). Cu2+ smo najbolj uspešno odstranili z mešanico zeolita (80 g/l) in apna (pH=10). Pri tem se je vsebnost Cu2+ znižala iz 0,23 mg/l na 0,08 mg/l, kar pomeni da smo uspeli za 65 % znižati vsebnost Cu2+ v kompostni izcedni vodi. Analize so pokazale, da s centrifugiranjem in usedanjem dosežemo podoben učinek čiščenja. Dokazali smo, da pH in koncentracija adsorbenta vplivata na učinkovitost odstranjevanja Cu2+ in Zn2+ iz kompostne izcedne vode. Ko smo pH umerili na 9 in dodali 40 g/l zeolita se je vsebnost Zn2+ znižala za 77 % in Cu2+ za 22 %, medtem ko se je pri pH=10 in 80 g/l zeolita vsebnost Zn2+ znižala za približno 81 % in Cu2+ za 65 %. Rezultati so pokazali, da zeoliti ne znižajo vsebnosti celotnega organskega ogljika v kompostni izcedni vodi (sobna T) in da za 20 % znižajo vsebnost celotnega dušika.
Ključne besede: kompostna voda, zeoliti, odstranjevanje, kovine
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 905; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

9.
Uporaba oplaščenega zeolita za odstranjevanje organske snovi iz kompostne vode
Maša Hren, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali odstranjevanje huminske kisline iz modelnih in kompostnih vod z adsorpcijo na zeolit. Testirali smo štiri različne sintetične zeolite: ZSM-5 Silicalite, ZSM-5 MFI:14-19, ZP-13X, ZP-4A-TSR. Ker se je kot najprimernejši izkazal ZSM-5 Silicalite, smo ga granulirali ter granule oplastili s TiO2. Proučevali smo učinkovitost oplaščenega zeolita in neoplaščenega zeolita za adsorpcijo huminske kisline iz modelne in kompostne vode. Poskuse smo izvajali v koloni z nasutim slojem granul, pri spreminjanju pretoka in pH modelne vode. Pri pretoku 4 mL/min smo na podlagi izmerjenih absorbanc pri 254 nm ugotovili, da je največji izkoristek v kislem pH modelne vode, in sicer za oplaščen zeolit 23,4 % in za neoplaščen zeolit 13,9 %. Pri adsorpciji pod pogoji kislega in bazičnega pH je bil izkoristek adsorpcije višji pri uporabi oplaščenega zeolita napram uporabi neoplaščenega zeolita, ravno obratno pa je bilo pri nevtralnem pH. Pretok smo zmanjšali na 2 mL/min in ponovili poskus z nevtralnim pH modelne vode, pri čemer se je izkazalo, da je izkoristek višji pri uporabi oplaščenega zeolita, in sicer 32,4 % za oplaščen in 26,5 % za neoplaščen zeolit. Poskuse smo na enak način izvedli še s kompostno vodo, pri čemer smo spreminjali pretok. Izkoristek adsorpcije z uporabo oplaščenega proti neoplaščenemu zeolitu v kompostni vodi se je pri pretoku 0,5 mL/min zvišal za 7,0 % in pri pretoku 2 mL/min za 9,9 %.
Ključne besede: zeolit, adsorpcija, kompostna voda, oplastitev s TiO2, čiščenje vode
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 566; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

10.
Zniževanje KPK v odpadni vodi s Fentonovim reagentom
Bernarda Kuster, 2017, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, ali je z uporabo Fentonovega reagenta mogoče znižati onesnaženost odpadne vode z organskimi spojinami, izraženo s kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Fentonov reagent pomeni reakcijo med železovimi ioni Fe2+ in vodikovim peroksidom, pri čemer nastanejo visoko reaktivni hidroksilni radikali, ki razgrajujejo organske spojine. Pripravili smo sintetične vzorce odpadne vode s huminsko kislino in tioureo. V nadaljevanju smo čistili tudi realno kompostno izcedno vodo. Eksperimente smo izvajali pri različnih pogojih Fentonove reakcije, tako da smo spreminjali maso FeSO4 × 7H2O, ki smo ga uporabili kot vir Fe2+, razmerje med reagenti, čas trajanja reakcije in pH-vrednost. Učinek čiščenja smo v glavnem spremljali z merjenjem KPK, absorbance in motnosti. Ugotovili smo, da je bila Fentonova reakcija primerna za čiščenje sintetičnih vzorcev odpadne vode s huminsko kislino in kompostne izcedne vode, medtem ko za sintetične vzorce odpadne vode s tioureo znižanja KPK nismo dosegli. Najbolj učinkovito znižanje KPK je pri obdelavi sintetične odpadne vode s huminsko kislino znašalo 97,40 %, dosegli pa smo ga pri pogojih reakcije: "mFeSO4 × 7H2O " = 0,2 g, "nFeSO4 × 7H2O∶ nH2O2 " = 1 : 3, pH = 3, t = 60 min. Najučinkovitejše znižanje KPK pri obdelavi kompostne izcedne vode je doseglo 64,08 % pri pogojih reakcije: "mFeSO4 × 7H2O " = 0,6 g, "nFeSO4 × 7H2O∶ nH2O2 " = 1 : 5, pH = 4,5, t = 30 min.
Ključne besede: odpadna voda, huminska kislina, tiourea, kompostna voda, kemijska potreba po kisiku, Fentonov reagent.
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 502; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici