| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovitost filtrirne stiskalnice kot metode predčiščenja kompostne odpadne vode
Denisa Peršon Varga, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil prefiltrirat kompostno odpadno vodo do te mere, da bo primerna za nadaljnjo čiščenje s postopkom reverzne osmoze. Filtracijo smo izvajali s pomočjo filtrirne stiskalnice. Pri tem so predhodno izvedli koagulacijo/flokulacijo. Koagulanta, ki smo ju izbrali, sta bila Kemiclar PAC in bentonit, flokulant pa Magnafloc Izbrali smo potrebne filtrirne tkanine. Primernost tkanin smo določili s testom filtracije s posameznimi filtrirnimi tkaninami. Ugotovili smo, da je bila med vsemi tkaninami, ki smo jih imeli na voljo, primerna tkanina iz polipropilena z oznako CM388. Filtracijo smo izvedli z več različno obdelanimi vzorci kompostne odpadne vode. Izmerili smo kemijske in fizikalne parametre: motnost, električna prevodnost, sušilni ostanek, žarilni ostanek, velikost delcev in zeta potencial.. Največja dosežena učinkovitost pri znižanju motnosti kompostne odpadne vode je bila 89,2 % in 89,8 %, medtem ko je večina koloidnih in suspendiranih organskih snovi po obdelavi ostala v obdelani kompostni odpadni vodi, kar je pokazala meritev velikosti delcev. Ostali merjeni parametri se po obdelavi niso bistveno spremenili. Potrdili smo hipotezo, da je potrebna večstopenjska pred obdelava kompostne odpadne vode.
Ključne besede: filtrirna stiskalnica, filtrirne tkanine, kompostna odpadna voda, koagulacija, flokulacija, bentonit
Objavljeno: 06.02.2020; Ogledov: 503; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

2.
Zniževanje KPK v odpadni vodi s Fentonovim reagentom
Bernarda Kuster, 2017, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, ali je z uporabo Fentonovega reagenta mogoče znižati onesnaženost odpadne vode z organskimi spojinami, izraženo s kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Fentonov reagent pomeni reakcijo med železovimi ioni Fe2+ in vodikovim peroksidom, pri čemer nastanejo visoko reaktivni hidroksilni radikali, ki razgrajujejo organske spojine. Pripravili smo sintetične vzorce odpadne vode s huminsko kislino in tioureo. V nadaljevanju smo čistili tudi realno kompostno izcedno vodo. Eksperimente smo izvajali pri različnih pogojih Fentonove reakcije, tako da smo spreminjali maso FeSO4 × 7H2O, ki smo ga uporabili kot vir Fe2+, razmerje med reagenti, čas trajanja reakcije in pH-vrednost. Učinek čiščenja smo v glavnem spremljali z merjenjem KPK, absorbance in motnosti. Ugotovili smo, da je bila Fentonova reakcija primerna za čiščenje sintetičnih vzorcev odpadne vode s huminsko kislino in kompostne izcedne vode, medtem ko za sintetične vzorce odpadne vode s tioureo znižanja KPK nismo dosegli. Najbolj učinkovito znižanje KPK je pri obdelavi sintetične odpadne vode s huminsko kislino znašalo 97,40 %, dosegli pa smo ga pri pogojih reakcije: "mFeSO4 × 7H2O " = 0,2 g, "nFeSO4 × 7H2O∶ nH2O2 " = 1 : 3, pH = 3, t = 60 min. Najučinkovitejše znižanje KPK pri obdelavi kompostne izcedne vode je doseglo 64,08 % pri pogojih reakcije: "mFeSO4 × 7H2O " = 0,6 g, "nFeSO4 × 7H2O∶ nH2O2 " = 1 : 5, pH = 4,5, t = 30 min.
Ključne besede: odpadna voda, huminska kislina, tiourea, kompostna voda, kemijska potreba po kisiku, Fentonov reagent.
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 904; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

3.
Centrifugiranje kompostne odpadne vode
Urška Meničanin, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil določiti, če se s centrifugiranjem spremenijo lastnosti in kakovost odpadnih voda ter s tem ugotoviti, če je centrifugiranje, kot samostojna oblika čiščenja odpadnih vod, smiselno. Želeli smo najti optimalne pogoje centrifugiranja s spreminjanjem časa centrifugiranja in števila obratov. Opravili smo naslednje fizikalno – kemijske meritve: motnost, prevodnost, pH, spektralni absorpcijski koeficient‒SAK, vsebnost suspendiranih in raztopljenih delcev, vsebnost kovin, vsebnost organskih snovi, izraženih kot kemijska potreba po kisiku‒KPK in biokemijska potreba po kisiku‒BPK5. Na podlagi dobljenih rezultatov fizikalno – kemijskih parametrov smo ugotovili, da se je vsebnost suspendiranih delcev znižala, kar je povezano tudi z znižanjem motnosti. Dosegli smo kar 60 % znižanje koncentracije cinka v vodi. Presenetilo nas je povišanje vsebnosti raztopljenih delcev po obdelavi vode, kar smo pripisali delovanju mikroorganizmov, ki lahko vodi do raztapljanja snovi in posledično povišanja vsebnosti raztopljenih trdnih snovi. Možna postavka je med drugim bila mehansko razbitje molekul na koloidne delce in njihovo raztapljanje. Boljše rezultate smo pričakovali v primeru KPK in BPK5, saj smo s centrifugiranjem uspeli odstraniti le 20 % KPK in 30 % BPK5. Zaključimo lahko, da je centrifugiranje, kot metoda, lahko učinkovito v povezavi z drugimi metodami čiščenja odpadnih vod, kot predčiščenje ali primarno čiščenje, ni pa smiselna metoda za samostojno uporabo.
Ključne besede: kompostna odpadna voda, centrifugiranje, čiščenje, KPK
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 979; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici