Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali panogo organskih gnojil na slovenskem, evropskem in deloma globalnem trgu ter vstop na trg komposta na primeru podjetja Kogal d.o.o.. Kmetijska industrija je s proizvodnjo hrane ena izmed največjih onesnažujočih svetovnih gospodarskih panog. Ne glede na dejstvo, da se v Evropski uniji, kot tudi globalno, letno zavrže več kot 30 % oz. 1,3 milijarde ton hrane (FAO, 2017), je v procesu proizvodnje hrane velik pritisk na iztrošenost rodovitnosti zemlje. V industrijski proizvodnji poljščin se v večini kmetijsko intenzivnih državah potrošnja mineralnih gnojil sicer stabilizira, vendar je umik le-teh iz uporabe v bližnji prihodnosti, zaradi velikega povpraševanja praktično nemogoč. Magistrska naloga sestoji iz treh sklopov. V prvem sklopu smo najprej izvedli primerjavo slovenskega in globalnega tržišča organskih gnojil s poudarkom na območju evropske unije. Temeljimo namreč na predpostavki, da je izvoz komposta kot produkta z določeno tržno vrednostjo, smiselen samo v določenem območju. Ker je trg komposta kot organskega gnojila zaradi legislativnih ovir precej specifičen, smo podrobneje analizirali tudi vstopne ovire pri plasiranju organskih gnojil oz. komposta na določene tuje trge. V drugem sklopu naloge smo podrobneje analizirali potencial prodaje komposta na tujih trgih, s poudarkom na območju Evropske unije. Uporaba komposta variira od specifičnih zahtev kupca, zato je za podjetje ki proizvaja ali prodaja kompost, analiza ciljne skupine kupcev ključnega pomena. Kljub zakonskim omejitvam trženja komposta izven Slovenije, smo v zadnjem sklopu naloge preverili potencialne možnosti vstopa podjetja na tuji trg komposta. V primeru ustreznega tehnološkega potenciala, smo preverili stroškovni vidik izvoza na podlagi praga pokritja prevoznih stroškov na podlagi določene tržne vrednosti komposta. V magistrski nalogi smo ugotovili, da podjetje Kogal d.o.o. trenutno nima zadostnega tehnološkega potenciala za vstop na tuji trg, saj proces kompostiranja ne zadošča zahtevam krovne evropske uredbe št. 1069/2009, ampak zadošča zgolj nacionalni uredbi št. 99/13, kar pomeni, da lahko kompost trži samo na območju Slovenije. Posledično lahko zavrnemo prvo hipotezo, saj podjetju ni dovoljeno tržiti komposta na tujem regionalnem trgu. Ker pri trženju komposta ni pomebno zgolj obnašanje na trgu v smislu ponudbe in povpraševanja, ampak se mora podjetje ravnati po specifični zakonodaji, lahko trdimo, da je trg komposta specifičen in s tem potrdimo hipotezo 2. Ker ima kompost kot produkt določeno tržno vrednost, smo z določenim povprečnim prevoznim stroškom določili prag pokritja stroškov prevoza v premarjavi z vrednostjo komposta. Na podlagi pridobljenih podatkov smo lahko zavrnili hipotezo 3, saj je kompost smiselno tržiti v širšem geografskem območju.
Ključne besede: kompost, organska gnojila, trženje, krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 982; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Okoljski problematiki izkopavanja in rabe šotišč za namene vrtnarjenja se posveča vedno več pozornosti ter zanimanja pri iskanju potencialnih rešitev. V diplomski nalogi smo z namenom zmanjšanja uporabe šote v hortikulturi preučili primernost obnovljivih vlaken in komposta za gojenje rastlin ter uporabo v substratih. Pripravljenim 27-im mešanicam substratov smo izmerili fizikalne in kemijske parametre ter na njih preverili biološko odzivnost rastlin ječmena, kitajskega zelja in mačeh. Rezultati so pokazali, da so substrati, ki so sestavljeni na podlagi naravno obnovljivih vlaken, komposta in manjšega 30 % dodatka šote, dobri nadomestki tovarniško pripravljenim substratom, ki temeljijo na 100 % sestavi šote. Z zmanjševanjem deleža šote in povečanjem deleža komposta ter drugih naravnih vlaken lahko tako z veliko mero prispevamo k zmanjšanju ogljičnega odtisa, večji izrabi organskih odpadkov in ohranjanju koristnih šotnih habitatov.
Ključne besede: šota, kompost, rastni substrat, emisije CO2, naravno obnovljiva vlakna, biološko razgradljivi odpadki
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 1373; Prenosov: 114
Celotno besedilo (3,43 MB)

Opis: V podjetju BIJOL d.o.o iz Vuzenice je že dolgo prisotna ideja o lastnem proizvodu, saj si podjetje želi svojo dejavnost razširiti na več panog. Razviti stroj za mešanje komposta je bila ena izmed njih. Na tej osnovi in že vnaprej pripravljeni zasnovi, kako naj bi izgledal stroj za mešanje komposta, sem prevzel projekt in na osnovi lastne ideje skonstruiral stroj za mešanje. Namen te naloge je skonstruirati stroj ter pripraviti dokumentacijo. Poleg same izdelave stroja so cilji naloge tudi spoznati različna računalniška orodja, ki so mi bila v podjetju BIJOL d. o. o na voljo ter spoznati samo delo v proizvodnji.
Ključne besede: Mešanje, kompost, mešanje komposta, razvoj izdelka, konstruiranje
Objavljeno v DKUM: 27.10.2015; Ogledov: 1648; Prenosov: 158
Celotno besedilo (3,43 MB)

Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na več sklopov, v katerih smo poskušali poglobiti dosedanje raziskave na področju optičnega senzorja kisika na osnovi 4,7 - difenil - 1,10 - fenantrolin rutenijevega(II) diklorid kompleksa - (Ru(dpp)3). Namen doktorskega dela je bila izboljšava optičnih lastnosti in odziva senzorjev na osnovi Ru(dpp)3. Lastnosti senzorja smo dodatno raziskali s poudarkom na preučevanju različnih tehnik izdelave senzorjev, spreminjanja koncentracij barvila, aplikacije različnih polimernih nosilcev, vpliva potencialnih interferenčnih plinov in vključevanja nanodelcev. Izdelali smo tankoslojne optične senzorje kisika s pomočjo različnih tehnik nanosa senzorskih raztopin (»spin coating« tehnike, s pomočjo naprave za tanke nanose in s pomočjo mehanskega nanosa). Namen je bil pripraviti najbolj homogen nanos senzorske raztopine in tako dobiti najbolj optimalne lastnosti senzorjev. Nanašanje senzorske raztopine s pomočjo mehanskega nanosa je enostavna in cenovno najbolj ugodna tehnika. Vendar se ta tehnika ni izkazala kot najprimernejša, saj je težko zagotoviti popolnoma homogen nanos po celotni senzorski površini. Ugotovili smo, da je glavna prednost uporabe »spin coating-a« ta, da je tehnika hitra, enostavna za uporabo in primerna za nanos majhnih volumnov. Omogoča izdelavo več serij senzorjev z različnimi lastnostmi ob minimalni porabi reagentov. »Spin coating« se je izkazal kot učinkovita metoda za nanos senzorskih raztopin v laboratorijskem merilu, vendar je po celotni senzorski površini težko pripraviti popolnoma homogen nanos (150 µL senzorske raztopine, 80 mg Ru(dpp)3, kloroform, silikon E41, folija Dataline, program na »Spin coater-ju«: 1. korak: 750 obr.  3 s, 2. korak: 300 obr.  3 s in 3. korak: 150 obr.  3 s). Kot najprimernejša tehnika za nanos senzorskih raztopin se je izkazala metoda nanosa senzorske raztopine s pomočjo naprave za tanke nanose, kjer smo nanašali senzorske raztopine v debelini: 10 µm, 15 µm, 20 µm, 25 µm, 30 µm, 40 µm in 50 µm. Ta način izdelave omogoča najbolj homogen nanos senzorske raztopine, postopek je hiter, enostaven in omogoča izdelavo večjih količin senzorjev s ponovljivimi lastnostmi. Ugotovili smo, da so se z dodajanjem različnih kovinskih nanodelcev in Triton - X, karakteristike senzorjev izboljšale. Pri uporabi senzorjev v realnih pogojih smo spremljali vsebnost kisika med postopkom biološke razgradnje, kjer imajo elektrokemijski senzorji omejitve. Elektrode iz plemenitih kovin, ki reagirajo s korozivnimi plini, zato niso primerne za tovrstne aplikacije. S pomočjo optičnega senzorja kisika na osnovi Ru(dpp)3 smo spremljali koncentracijo kisika pri razgradnji organskih odpadkov; le-ta je ključnega pomena pri proizvodnji komposta. Študirali smo tudi razgradnjo mešanih organskih odpadkov s pomočjo mikroorganizmov v avtomatskem kompostniku, ki je učinkovitejši način, v kolikor se odločimo za kompostiranje na domu. Za optimalno delovanje avtomatskega kompostnika so potrebne še dodatne študije, ki bodo vključevale drugačne pogoje kompostiranja (različne substrate in mešanice substratov, selekcionirane mikroorganizme, spremljanje nastanka plinov itd.). Tretjo uporabnost razvitega senzorja smo preizkusili na področju meritev sestave bioplina. Merjenja, ki se lahko izvajajo on-line ali in-situ nam lahko povedo bistveno več o samem procesu in tako dajejo možnost vplivanja ter optimizacije procesa nastanka bioplina. Z merjenjem koncentracije kisika v pilotnem bioreaktorju smo dokazali, da je optični senzor kisika primeren tudi za merjenje kisika v bioplinu. Senzor ima sledeče prednosti: je enostaven za uporabo in omogoča meritve v vodi ali v plinskih fazi, je eksplozijsko varen in z njim lahko izvajamo meritve v vrtinah, kjer je podtlak ali nadtlak.
Ključne besede: 4, 7 - difenil-1, 10-fenantrolin rutenijev(II) diklorid kompleks, optični senzor kisika, spin coating, kisik, bioplin, interference, mešalna komora, kompost, mešanje plinov, nanodelci
Objavljeno v DKUM: 29.11.2013; Ogledov: 2670; Prenosov: 235
Celotno besedilo (4,84 MB)

Ključne besede: odpadne vode, odpadno blato, pomožni materiali, kompost, kompostiranje, reaktorji, mikroorganizmi
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 4195; Prenosov: 0