| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kompetenčni model projektne pisarne Biotehniškega centra Naklo
Martina Kramarič, 2020, magistrsko delo

Opis: Vloge, ki jih imajo zaposleni v projektni pisarni Biotehniškega centra Naklo, določajo vsebino in delovne naloge njihovega dela. Ob tem je širina kompetenc zaposlenih zelo obsežna in močno razpršena. V magistrskem delu se osredotočamo na t.i. poklicne kompetence in s pomočjo teorije in raziskave identificiramo in definiramo poklicno generične kompetence, ki so značilne vsem delovnim mestom v projektni pisarni in poklicno specifične kompetence, ki so značilne za posamezna delovna mesta v projektni pisarni. Z določitvijo in opisom posameznih kompetenc smo postavili prvi kompetenčni model projektne pisarne Biotehniškega centra Naklo, ki je baza podatkov o tem, katere kompetence so potrebne za področje projektnega dela in upravljanja. Natančno so opredeljene določene kombinacije znanj, sposobnosti, zmožnosti, vedenjskih in osebnostnih značilnosti, ki se od zaposlenih v projektni pisarni pričakujejo. Kompetenčni model je zasnovan z namenom upravljanja delovne učinkovitosti in uspešnosti zaposlenih z boljšim razumevanjem lastnega dela, zahtev organizacije in želene načine delovanja. Za organizacijo model predstavlja orodje za nadaljnji razvoj različnih sistemov kadrovanja in upravljanje zaposlenih v projektni pisarni. Bolj ko so kompetence posameznika povezane s pričakovanji delodajalca in kompetencami potrebnimi za delo, lahko tako posameznik, kot delodajalec pričakujeta dobre delovne rezultate, večji uspeh in zadovoljstvo pri delu.
Ključne besede: kompetenčni model, kompetenca, kompetentnost, projektna pisarna, projekt
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 199; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

2.
Prilagoditve učencem z govorno-jezikovnimi motnjami v osnovni šoli
Natalija Palko, 2020, magistrsko delo

Opis: Učenci se med seboj razlikujejo. Za vsakega lahko rečemo, da je nekaj posebnega. Pri iskanju poti, ki bo učence pripeljala do željenega cilja, moramo vsem učencem omogočiti pogoje oziroma prilagoditve, ki jih le-ti potrebujejo. V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen razvoj govora pri otrocih ter dejavniki, ki na razvoj vplivajo. Podrobneje so predstavljene motnje, ki se pojavljajo na področju govora in jezika. V nadaljevanju so predstavljene govorno-jezikovne motnje v osnovni šoli ter inkluzija učencev s temi motnjami. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere cilj je bilo ugotoviti, v kolikšni meri učitelji poznajo in upoštevajo prilagoditve učencev z govorno-jezikovnimi motnjami in kakšne imajo pogoje za upoštevanje le-teh. Preverilo se je tudi, ali so učitelji pozitivno naravnani do inkluzije ter kakšno je njihovo mnenje o kompetentnosti za delo s temi učenci. Pri tem se je raziskalo, kako na vse to vpliva delovna doba učiteljev in smer poučevanja. Rezultati so pokazali, da več kot polovica učiteljev pozna in upošteva prilagoditve učencev z govorno-jezikovnimi motnjami. Pri upoštevanju prilagoditev učitelji pogosto naletijo na težave, vezane na pomanjkanje časa, oviro pa pogosto predstavlja tudi preveliko števila učencev v razredu. Večina učiteljev je pozitivno naravnanih do inkluzije. Najpogosteje so mnenja, da k boljši inkluziji otrok z govorno-jezikovnimi motnjami pripomore empatičnost učitelja, manjše število učencev v razredu ter dobro poznavanje govorno-jezikovnih motenj. V nekaterih segmentih raziskave so se pokazale razlike med učitelji, glede na delovno dobo in smer poučevanja, vendar so te zanemarljive. Z vidika poznavanja, upoštevanja prilagoditev ter mnenja o kompetentnosti za poučevanje otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, izstopajo učitelji razrednega pouka in tisti z daljšo delovno dobo.
Ključne besede: govorno-jezikovne motnje, osnovna šola, inkluzija, kompetentnost
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 555; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (878,64 KB)

3.
Kompetence in ukrepi medicinske sestre ob pojavu anafilaksije po aplikaciji zdravila na domu
Tess Repič, 2018, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se dnevno srečujejo z aplikacijami zdravil na domu, ki jih naroči zdravnik. Vendar le- ta ni prisoten ob aplikaciji terapije, kar pomeni, da je torej sama v primeru zapletov, kot je anafilaktična reakcija. Zato so v kliničnem okolju kot tudi na terenu večkrat pod pritiskom, saj se od njih pričakuje, da bodo izvedle tudi intervencije, ki niso v skladu z njenimi kompetencami. Pomembno je da, se diplomirana medicinska sestra zaveda svojih kompetenc, saj je profesionalka na svojem področju in je avtonomna osebnost v zdravstveni negi. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo opisno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja z anketnim vprašalnikom. Raziskovalni vzorec je zajemal 35 patronažnih medicinskih sester. Pridobljene rezultate smo analizirali s pomočjo računalniškega programoma Microsoft Excel ter jih prikazali opisno in z grafikoni. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da se diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu ne počutijo dovolj zakonsko zaščitene kadar sprejemajo naročila od zdravnikov preko telefona. Za opazovanje pacienta namenijo med 20 in 30 minut po aplikaciji zdravil i.m.. Sklep: Poznavanje svojih kompetenc je pomembno, prav tako pa zavedanje svojega strokovnega znanja in veščin. Menimo, da bi diplomirana medicinska sestra potrebovala usposabljanja na to temo, ključnega pomena pa je zaupanje vase, v svoje znanje in veščine pri izvajanju intervencij zdravstvene nege. Prav tako pa se bo v bodoče potrebno bolje seznaniti s kazensko odgovornostjo na svojem področju.
Ključne besede: Diplomirana medicinska sestra, patronažno varstvo, intamuskularna terapija, odgovornost, kompetentnost, anafilaktična reakcija.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 669; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (772,53 KB)

4.
Vpliv bralne motivacije na otrokov govorni razvoj v 1. razredu
Mojca Remic, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv bralne motivacije na otrokov govorni razvoj v 1. razredu predstavljamo teoretične vsebine s področja otrokovega govornega razvoja in bralne motivacije. Otroci vstopijo v osnovno šolo z različno stopnjo govorne kompetentnosti in različno stopnjo bralne motivacije, njuna povezava predstavlja predmet našega raziskovanja. V empiričnem delu podamo rezultate raziskave, v katerih smo predstavili, kako stopnja bralne motivacije vpliva na otrokovo govorno kompetentnost. Raziskavo smo izvedli s petnajstimi učenci prvega razreda v sredini šolskega leta. Bralno motivacijo smo izračunali s pomočjo rezultatov Vprašalnika bralne motivacije za mlajše učence, rezultatov Ček liste Naslovov splošno priljubljenih otroških knjig in slikanic in števila izposojenih knjig v šolski knjižnici. Za preverjanje govorne kompetentnosti smo uporabili nestandardiziran test pripovedovanja zgodbe Kraljična na zrnu graha. Na podlagi pridobljenih rezultatov ugotavljamo, da bralna motivacija vpliva na število uporabljenih besed, število različnih besed, povprečno dolžino povedi, vrste povedi, število opisov dogodkov, število opisov mentalnih stanj junakov in stopnjo koherentnosti pripovedovanih zgodb. Skoraj pri vseh teh merilih zaznavamo statistično značilne razlike glede na različne stopnje bralne motivacije. Skupno rezultati kažejo, da učenci z višjo bralno motivacijo dosegajo višje rezultate pri preverjanju njihove govorne kompetentnosti.
Ključne besede: govorni razvoj, bralna motivacija, govorna kompetentnost
Objavljeno: 11.04.2018; Ogledov: 939; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

5.
Temperament v povezavi s socialnim vedenjem predšolskih otrok
Tjaša Rola, 2017, magistrsko delo

Opis: Temperament predstavlja pomemben dejavnik v razvoju socialnega vedenja otroka. V veliki meri je biološko osnovan, vendar je tudi od okolja in naše dejavnosti odvisno, kako se bo določena lastnost razvijala in izražala. Predšolsko obdobje je tisto, ko se lahko še veliko stori v smeri razvoja, zato je pomembno, da v tem obdobju otroke podpiramo v tistih značilnostih, ki se povezujejo s pozitivnimi izidi ter poskušamo preprečevati razvoj tistih, ki se povezujejo z negativnimi. Namen našega magistrskega dela je pojasniti vlogo otrokovega temperamenta v njegovem čustvenem in socialnem prilagajanju. Podatke smo pridobili s t. i. Vprašalnikom o socialnem vedenju otrok (SV-O) in z Vprašalnikom o otrokovem temperamentu (CBQ). V raziskavo je bilo vključenih 144 otrok, starih od 36 do 79 mesecev, ki obiskujejo enega izmed petih vključenih vrtcev. Rezultati so pokazali tendence, da se živahnost pozitivno povezuje s pozunanjenjem težav, vendar povezanost ni bila statistično pomembna. Pokazalo se je, da so otroci, ki izražajo več negativnega čustvovanja, tudi bolj anksiozni, nismo pa mogli potrditi statistične pomembnosti povezave med negativnim čustvovanjem in agresivnostjo. Rezultati so pokazali, da se plašnost pozitivno povezuje s ponotranjenjem težav, prizadevni nadzor pa s socialno kompetentnostjo in z le eno od dveh lestvic interakcije z odraslimi, in sicer s sodelovanjem; s samostojnostjo se ne povezuje statistično pomembno. Pokazala se je tudi zelo visoka negativna povezanost med ponotranjenjem težav in samostojnostjo. Prav tako je ugotovljeno, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med spoloma v agresivnosti, kažejo pa se določene tendence v smeri trditve, da otroci, ki so pričeli obiskovati vrtec pred manj kot enim letom, izkazujejo več težav v splošnem prilagajanju kot otroci, ki obiskujejo vrtec več kot eno leto, vendar pa razlike med skupinama niso statistično pomembne. Izsledki raziskave so pomembni predvsem za identificiranje učinkovitih intervencij za otroke, ki imajo predispozicije za razvoj težav v socialnem razvoju zaradi svojih temperamentnih značilnosti.
Ključne besede: temperament, socialno vedenje, predšolski otroci, pozunanjenje težav, ponotranjenje težav, prizadevni nadzor, socialna kompetentnost
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 984; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

6.
Socialni odnosi med romskimi otroki in drugimi vrstniki v vrtcu
Maruša Kolar, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil osvetliti problematiko sprejemanja romskih otrok v vrstniški skupini v vrtcu. Medosebni odnosi in socialna interakcija romskih otrok z vzgojitelji in vrstniki so odvisni predvsem od okolja, v katerem se nahajajo. Ko so izkušnje otrok v socialnem okolju spodbudne in prijetne, se počutijo sprejete in so posledično uspešnejši. V empiričnem delu smo analizirali socialne interakcije pri vzpostavljanju medosebnih odnosov med romskimi otroki in njihovimi vrstniki na področju proste igre, druženja in konfliktov ter raziskovali stopnjo socialne in emocionalne kompetentnosti romskih otrok. V raziskavo je bilo vključenih 30 vzgojiteljev, ki so ocenjevali opazovane parametre. Rezultati kažejo, da so pri prosti igri težave pri komunikaciji med romskimi otroki in drugimi vrstniki, pri druženju z vrstniki romski otroci občasno doživljajo pozitivne izkušnje, ti otroci tudi redko oziroma občasno izražajo socialno in emocionalno kompetentnost. Na podlagi pridobljenih rezultatov predlagamo vključitev romskih pomočnikov v vseh vrtcih, kjer so prisotni Romi, dodatna izobraževanja za vzgojitelje in ostale strokovne delavce, spoznavanje z romsko kulturo in predstavitev le-te v izobraževalnih ustanovah. Z nalogo želimo posredno opozoriti tudi na pomen aktivnega vključevanja vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev ter staršev otrok v reševanje problematike vzpostavljanja enakovrednih medosebnih odnosov med Romi in njihovimi vrstniki v vrtcu.
Ključne besede: romski otroci, vrstniški odnosi, predšolska vzgoja, socialni odnosi, emocionalna kompetentnost, inkluzija
Objavljeno: 20.12.2016; Ogledov: 1394; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (677,75 KB)

7.
ZNANJE V IZBRANIH ELEMENTIH ROKOMETA ŠTUDENTOV PREDŠOLSKE VZGOJE
Maja Rader, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti stopnjo znanja v izbranih elementih rokometa študentov predšolske vzgoje. Prav tako bomo v empiričnem delu ugotavljali, če so dovolj kompetentni ter gibalno podkovani za predajanje znanja mlajši generaciji. V teoretičnem delu se bomo osredotočili na kompetence ter podrobno spoznali pojem gibalnih kompetenc. Prav tako bomo opisali gibalni razvoj in njegov pomen za zdravje, manipulacijske spretnosti ter športno panogo rokomet, ki ima v diplomski nalogi ključni pomen. Pri delu z otroki je najučinkovitejše, da se učijo nov gibalni vzorec preko metode dela, ki je najbolj efektivna pri samem ciljno usmerjenem pedagoškem delu. Za najbolj efektivno velja metoda demonstracije, saj lahko otrokom neposredno prikažemo pravilno izvedbo gibalne naloge. Vloga vzgojitelja je pri tem izrednega pomena, saj kompetenten vzgojitelj otroku demonstrira pravilno izvedeno gibalno nalogo in mu s tem omogoči, da kvalitetno osvaja različne oblike gibanja. Potrebno je, da se v procesu izobraževanja tega poklica študenti izpopolnijo na gibalnem področju, za kar so poleg znanja potrebne tudi izkušnje. Na podlagi empiričnega dela, kjer smo preverjali znanje v izbranih elementih rokometa bodočih vzgojiteljev, smo ugotovili, da je znanje študentov v osnovnih elementih rokometa minimalno. Dosegli so zadostno znanje, kar je lahko posledica pomanjkanja izkušenj ali nepravilna izvedba danih gibanj.
Ključne besede: predšolski otrok, kompetentnost, znanje, gibalni razvoj, zdravje, rokomet.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 667; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

8.
KOMPETENTNOST STARŠEV ZA STARŠEVSKO VLOGO
Iris Križan, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kompetentnost staršev za starševsko vlogo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene različne teme, vezane na kompetentnost staršev za starševsko vlogo, ki so podkrepljene z ustrezno strokovno literaturo. Podrobno so opredeljeni pojem družina in njene oblike danes. Opisani so vzgojni stili, ki so podani glede na različne avtorje. V teoretičnem delu so predstavljene nove paradigme zgodnjega otroštva. Podrobno je opisano, kakšen bi moral biti kompetenten starš in katere so lastnosti, ki ga oblikujejo. Prav tako je opisan vpliv, ki ga ima starš na otroka, ter razlike med materjo in očetom pri vplivu na otroka. Predstavljeni so naslednji pojmi: kompetentnost, oblikovanje samopodobe, družbene, vloge, perspektive in identitete. Prikazan je vpliv, ki ga ima pedagoška izobraženost na starša, in kakšen je kompetenten otrok. V empiričnem delu diplomske naloge je raziskana kompetentnost staršev za starševsko vlogo s pomočjo ocenitve vzgojiteljev predšolskih otrok in samoocenitve staršev. V raziskavi je sodelovalo 84 vzgojiteljev in 80 staršev s področja Ptuja, Maribora, Slovenj Gradca in Murske Sobote. Podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika in obdelani s pomočjo statističnega programa SSPS. Zastavljene so štiri hipoteze na osnovi raziskovalnih vprašanj. Prva hipoteza je zavrnjena. Vzgojitelji vidijo starše manj kompetentne kot oni sami. Tudi hipoteza 2 je zavrnjena, kar kaže na to, da izobrazba ne vpliva na kompetentnost starša. Hipoteza 3 ni v celoti zavrnjena, rezultati kažejo na to, da vrstni red otroka v določenih trditvah vpliva na kompetentnost otrok. Starši prvorojenca se čutijo v določenih trditvah manj kompetentni. Tudi hipoteza 4 je delno zavrnjena. V nekaterih trditvah so očetje manj kompetentni kot matere. Raziskava je pokazala, da spol in starost otroka ter izobrazba starša ne vplivajo na kompetentnost starša za starševsko vlogo. Razlike so v oceni trditev vzgojiteljev glede na delovno dobo. Vzgojitelji z delovno dobo 16 let ali več vidijo starše manj kompetentne.
Ključne besede: družina, izobrazba, otrok, (ne)kompetentnost, samoocena, samopodoba, starši, vpliv vzgoje, vzgoja, vzgojitelj.
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 1314; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (539,58 KB)

9.
SPODBUJANJE POZITIVNE SAMOPODOBE PRI PREDŠOLSKEM OTROKU
Jasmina Paska, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, kateri načini za spodbujanje pozitivne samopodobe so najpogostejši in najučinkovitejši v predšolskem obdobju. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno in komparativno metodo proučevanja ter analizo primarnih virov. V sklopu diplomskega dela smo potrdili vse zastavljene hipoteze in tako ugotovili, da pri večini otrok v predšolskem obdobju prevladuje pozitivna samopodoba; da je večina predšolskih otrok usmerjena predvsem na telesno samopodobo; da se načini spodbujanja pozitivne samopodobe pri deklicah razlikujejo od tistih pri dečkih in da vzgojitelji pomembno vplivajo na oblikovanje otrokove samopodobe.
Ključne besede: vzgojitelj, samopodoba, otroci, identiteta, samospoštovanje, kompetentnost.
Objavljeno: 19.01.2016; Ogledov: 1879; Prenosov: 446
.pdf Celotno besedilo (565,98 KB)

10.
Konceptualne dileme implementacije načel bolonjskega procesa
Rudi Kotnik, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Implementacija načel bolonjske reforme ima vsaj dva vidika. Eden je na ravni države, pri katerem gre za to, kako so ta načela formulirana v zakonih in predpisih. Drugi vidik je v načinu razumevanja zakonskih formulacij na ravni univerz. Država se z zavezanostjo uresničevanja bolonjskih načel postavlja v kontroverzno vlogo: je spodbujevalka zboljšanja kakovosti izobraževanja in hkrati zastopnica korporativnih interesov v razmerah globalizacije. To pomeni, da s tem spreminja temeljno vlogo izobraževanja v globalizirani družbi. Tudi avtonomija univerze ima kontroverzno vlogo: lahko pomeni varovanje akademskih standardov, da bi ne postala servis ekonomije in politike; hkrati pomeni ohranjanje rigidnosti za kvalitativne spremembe. Ta prispevek je zato poskus analize, ki bi hkrati pokazala na potencial, ki ga prinaša bolonjski proces, in na njegove pasti. Oboje ima podlago na eni strani v historičnem ozadju bolonjskega procesa in najnovejših analizah konceptualnih dilem bolonjskega procesa in njegovih dokumentov, kot je Tuning. Analiza vodi v sklep, da potrebuje visokošolsko izobraževanje v razmerah tranzicije namesto sprejemanja seznamov "kompetenc" izvirne rešitve, ki zahtevajo refiektiran pristop k predpostavkam in implikacijam bolonjskega procesa.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, kurikulum, kompetentnost, izkustveno učenje, filozofija, psihoterapija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 658; Prenosov: 47
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici