1. Vloga socialnega vedenja zgodnjih mladostnikov v njihovi učni uspešnosti ob koncu tekočega in naslednjega šolskega letaEva Kranjec, Maja Zupančič, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je bil proučiti napovedne zveze temeljnih sklopov socialnega vedenja v šoli z učno uspešnostjo zgodnjih mladostnikov ob koncu tekočega in naslednjega šolskega leta. Podatke o 226 mladostnikih (54,9 % deklet in 45,1 % fantov), povprečno starih 12,4 leta (SD = 8 mesecev), smo pridobili v obdobju dveh zaporednih šolskih let. Socialno vedenje mladostnikov so pri drugi pilotni obliki Vprašalnika o socialnem vedenju za zgodnje mladostnike (SV-M) ocenili njihovi razredniki/razredničarke proti zaključku drugega ocenjevalnega obdobja v prvem letu zbiranja podatkov. Razredniki/razredničarke so prav tako posredovali zaključne učne ocene mladostnikov pri slovenskem jeziku, matematiki in prvem tujem jeziku ob koncu tekočega in naslednjega šolskega leta. Rezultati eksploratorne faktorske analize SV-M so pokazali sprejemljivo prileganje modela s tremi statistično razločljivimi faktorji (tj. socialna kompetentnost, težave ponotranjenja in težave pozunanjenja). Mladostniki, ki so jih razredniki/razredničarke ocenili višje pri socialno kompetentnem vedenju in nižje pri vedenju ponotranjenja, so bili značilno bolj učno uspešni tako ob koncu tekočega kot tudi naslednjega šolskega leta. V obeh letih pa njihove učne uspešnosti ni značilno napovedovalo tudi vedenje pozunanjenja. Dekleta so bila sicer ocenjene značilno višje pri socialni kompetentnosti in fanti pri vedenju pozunanjenja, vendar te povprečne razlike niso vplivale na napovedne zveze socialnega vedenja z učno uspešnostjo. Regresijski modeli ob nadzoru spola mladostnikov namreč niso pokazali značilnih razlik pri napovedovanju učne uspešnosti na podlagi opaženih sklopov socialnega vedenja. Na podlagi rezultatov izpeljujemo predloge za nadaljnje raziskovanje in psihološko prakso, npr. upoštevanje drugih psihosocialnih dejavnikov učne uspešnosti ter preverjanje učinkovitosti obstoječih programov socialno-čustvenega učenja.
Ključne besede: socialna kompetentnost, vedenje ponotranjenja, vedenje pozunanjenja, učna uspešnost, zgodnje mladostništvo
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (704,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Kognitivne funkcije, kognitivna rezerva in reševanje vsakodnevnih problemov v pozni odraslosti : magistrsko deloAnemari Črešnar, 2025, magistrsko delo Opis: V pozni odraslosti se posamezniki pogosto soočajo s spremembami v kognitivnem delovanju, ki lahko omejijo njihovo sposobnost samostojnega reševanja vsakodnevnih nalog. Čeprav številne raziskave potrjujejo postopno zmanjševanje kognitivnih sposobnosti, ostaja odprto vprašanje, katere izmed njih imajo največjo vlogo pri ohranjanju vsakodnevne kompetentnosti in kakšen pomen imajo pri tem kazalniki kognitivne rezerve. Namen raziskave je bil zato preučiti povezanost kognitivnih funkcij, izobrazbe, hobijev in starosti z uspešnostjo pri reševanju vsakodnevnih problemov v pozni odraslosti. V raziskavi so sodelovali 104 starejši odrasli, vključeni v društva upokojencev in medgeneracijske centre. Rezultati so pokazali, da imata izobrazba in čas, namenjen hobijem, pomembno povezavo z uspešnostjo pri reševanju vsakodnevnih problemov. Med kognitivnimi sposobnostmi so se kot ključne izkazale izvršilne funkcije, ki skupaj z izobrazbo najbolje napovedujejo uspešnost, medtem ko so verbalne, vidno-prostorske sposobnosti, spomin in pozornost imele, glede na rezultate, predvsem posredno vlogo. Hobiji so se pokazali kot dejavnik, ki lahko prispeva k boljšim rezultatom, čeprav učinek ni bil povsem stabilen. Kronološka starost ni bila povezana z uspešnostjo, kar nakazuje, da je za vsakodnevno kompetentnost pomembnejše, katere sposobnosti in življenjske izkušnje posameznik ohranja in razvija. Ugotovitve poudarjajo osrednjo vlogo izvršilnih funkcij in izobrazbe pri ohranjanju kognitivne kompetentnosti ter pomen kognitivne rezerve in življenjskega sloga za podporo samostojnosti v starosti.
Ključne besede: kognitivne funkcije, kognitivna rezerva, reševanje vsakodnevnih problemov, funkcionalne sposobnosti, kognitivna kompetentnost
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (901,91 KB) |
3. Vključevanje staršev v vzgojno-izobraževalni proces kot potencialni dejavnik učiteljevega doživljanja stresa pri deluJanja Usenik, Teja Vončina, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Sodelovanje s starši lahko za učiteljice in učitelje predstavlja pomemben dejavnik doživljanja stresa pri delu. V raziskavi je sodelovalo 248 slovenskih osnovnošolskih učiteljic in učiteljev, ki so izpolnili anketni vprašalnik, sestavljen iz lestvic zaznanega stresa in zadovoljstva na delovnem mestu ter vprašalnika o sodelovanju s starši. Rezultati so pokazali, da so učiteljice in učitelji s svojim delom zadovoljni, povezujejo pa ga z visoko mero doživljanja stresa. Med različnimi oblikami sodelovanja s starši so se kot najbolj stresne izkazale prisotnost staršev med vzgojno-izobraževalnim procesom, roditeljski sestanki in govorilne ure. Največ stresa učitelji doživljajo ob starševskem nadzoru in poseganju v vzgojno-izobraževalno delo.
Ključne besede: učitelji, starši, stres, zadovoljstvo pri delu, socialno-čustvene kompetence, odnosna kompetentnost
Objavljeno v DKUM: 28.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (388,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Boks in moralna vzgoja : magistrsko deloTimotej Pučko, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali vadba boksa in trener boksa vplivata na moralo in moralne vrednote, ter ugotoviti pomembnost vloge boksa v kulturni in družbeni zgodovini starega veka in sodobne zgodovine. Metodologija je sestavljena iz teoretičnega raziskovanja, analize pisnih virov in kvantitativne raziskave s tremi vprašalniki: vprašalnik o boksu, YSVQ-2 (Lee idr., 2008) in MCT (Lind, 2014). Za statistično analizo podatkov smo uporabili program SPSS. V raziskavi je sodelovalo 104 boksarjev in boksark iz osmih slovenskih boksarskih klubov. Spoznali smo, da je boks imel in ima pomembno vlogo v kulturni in družbeni zgodovini. Niti starost, čas treniranja in pogostost treniranja boksa na teden ne vplivajo na moralno kompetentnost in moralne vrednote boksarjev. Udeleženci so poročali o pozitivni spremembi v moralnem vedenju in presojanju po začetku treniranju boksa ter večina (62,6 %) jih spada v skupino z nizko moralno kompetentnostjo, medtem ko 16,2 % boksarjev izkazuje visoko moralno kompetentnost. Najpomembnejši lastnosti in posledici vadbe boksa sta disciplina in samonadzor, ki sta temelja moralne vzgoje. Avtoriteta, vzgled in prenos vrednot ter moralno vzdušje so pomembna sredstva boksarskega trenerja za moralno vzgojo.
Ključne besede: boks, morala, moralna vzgoja, moralne vrednote, moralna kompetentnost
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 223; Prenosov: 86
Celotno besedilo (3,05 MB) |
5. Dejavniki izgorelosti srednješolskih učiteljev: vloga socialnih in čustvenih veščin ter zaznave čustvenih zahtev poklica : vloga socialnih in čustvenih veščin ter zaznave čustvenih zahtev poklicaFrida Golja, 2024, magistrsko delo Opis: Srednješolski učitelji lahko v obdobju razvoja kariere izkusijo izgorelost zaradi značilnosti dela, ki povečujejo tveganje nastanka stresnega sindroma. Poučujejo odraščajočo mladino, ki nemalokrat izkazuje odklonilen odnos do avtoritete, kar predstavlja svojevrsten delovni izziv. Poleg tega se učitelji soočajo z različnimi pričakovanji staršev, sodelavcev in nadrejenih ter neizogibnimi konflikti. Delo učitelja v veliki meri vključuje stresorje, vezane na delo z ljudmi. V nalogi se sprašujemo, kateri dejavniki statistično značilno napovedujejo izčrpanost in odtujenost srednješolskih učiteljev. Kot napovednike vključimo spol, starost, delovne izkušnje, splošno delovno obremenitev, oporo nadrejenega, oporo sodelavcev, avtonomijo, zaznane čustvene zahteve, zaznano moteče vedenje učencev, površinsko in globinsko delovanje, spoštovanje individualnosti in odgovornost za odnos. Zanima nas, v kolikšni meri individualni dejavniki, ki vključujejo socialno-emocionalne vidike dela, dodatno pojasnijo varianco izčrpanosti oziroma odtujenosti poleg situacijskih in demografskih spremenljivk. Preverimo tudi, ali odnosna kompetentnost moderira povezavo med zaznanimi čustvenimi zahtevami in izgorelostjo. V raziskavi je sodelovalo 433 srednješolskih učiteljev, ki poučujejo na srednjih šolah različnih regij Slovenije. Za preverjanje hipotez smo uporabili moderirano hierarhično regresijsko analizo. Ugotavljamo, da tako izčrpanost kot odtujenost v pozitivni smeri napovedujejo zaznane čustvene zahteve, splošna delovna obremenitev in površinsko delovanje, v negativni smeri pa opora nadrejenega in odgovornost za odnos z učenci. Poleg tega odtujenost v negativni smeri napoveduje starost srednješolskega učitelja. Ugotavljamo, da imajo delovne zahteve večjo vlogo pri napovedovanju izčrpanosti, pri napovedovanju odtujenosti pa ima poleg tega večjo vlogo tudi odsotnost virov. Individualni dejavniki pojasnijo pomembno prirastno napovedno vrednost izgorelosti; pojasnjujejo dodaten delež variance, ki ga ni mogoče pojasniti s situacijskimi in demografskimi spremenljivkami. Odnosne kompetence se večinoma niso izkazale kot statistično značilen moderator odnosa med zaznanimi čustvenimi zahtevami in izgorelostjo.
Ključne besede: Izgorelost, socialno-čustvene veščine, srednješolski učitelji, odnosna kompetentnost, čustvene zahteve.
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 420; Prenosov: 88
Celotno besedilo (2,03 MB) |
6. Zaznana podpora temeljnim psihološkim potrebam s strani učiteljev kot napovednik učnih izidov pri mladostnikih : magistrsko deloKarmen Vrenko, 2023, magistrsko delo Opis: Potrebe po avtonomiji, kompetentnosti in povezanosti z okoljem so temeljne psihološke potrebe; njihova zadovoljitev pomembno usmerja razvoj otrok in mladostnikov. V šolskem okolju jih lahko učitelj pri učencih uresničuje skozi oporo avtonomije, strukturiranostjo poučevanja in vključenostjo učitelja v dogajanje v razredu. Učna zavzetost pri učencih pa se kaže v aktivnem in zbranem sodelovanju, navdušenju pri učnih dejavnostih ter vloženem trudu, ki rezultira v znanje, pozitivnejše interakcije v razredu in občutek lastne kompetentnosti pri učencih. Cilj magistrskega dela je bil, da preučimo pomembnost vedenja učiteljev, ki zadovoljujejo temeljne psihološke potrebe pri učencih za njihovo učno zavzetost in uspešnost. Izvedli smo raziskavo, v kateri so sodelovali 303 učenci 6., 7. in 8. razreda treh osnovnih šol. Pridobivanje podatkov je potekalo v živo na osnovnih šolah, vprašalnik je bil podan na način papir - svinčnik. Ugotovili smo, da sta opora avtonomije in vključenost učiteljev v dogajanje v razredu pozitivna napovednika splošne, emocionalne in vedenjske učne zavzetosti pri učencih. Strukturiranost poučevanja se ni izkazala za statistično značilen napovednik, kljub temu pa smo ugotovili, da bolj kot učenci zaznavajo strukturiranost poučevanja učiteljev, bolj so učno zavzeti. Nobeden od vidikov delovanja učiteljev se ni izkazal za napovednik učne uspešnosti učencev. Pogojna opora učiteljev ni bila prepoznana kot mediator odnosa med oporo avtonomije, strukturiranostjo poučevanja, vključenostjo učiteljev in učno zavzetostjo. Ugotovljene pa so bile negativne povezave med pogojno oporo in splošno, emocionalno ter vedenjsko učno zavzetostjo, učno uspešnostjo ter oporo avtonomije, strukturiranostjo poučevanja in vključenostjo učiteljev.
Ključne besede: učna zavzetost, avtonomija, kompetentnost, povezanost z okoljem, pogojna opora
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 420; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,13 MB) |
7. Medkulturne kompetence osnovnošolskih učiteljev : magistrsko deloPija Samec, 2022, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu zaključnega dela smo opisovali pojav medkulturnosti v družbi in v šolskem prostoru. Osredotočili smo se na medkulturno kompetentnost, njene sestavine in razvoj, predvsem pri osnovnošolskih učiteljih. Učitelji imajo pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega procesa osrednjo vlogo. Učence morajo znati pripraviti na življenje v medkulturni družbi in jim privzgojiti vrednote, ki temeljijo na enakopravnosti, sprejemanju in spoštovanju drugačnosti. Poleg tega morajo znati oblikovati inkluzivno učno okolje, kjer bodo sprejeti vsi učenci, ne glede na njihove kulturne posebnosti, in znati podpreti vse ostale, vključene v vzgojno-izobraževalni proces. Zato morajo posedovati medkulturno kompetentnost, imeti morajo torej znanje, veščine in vedenje o medosebnih odnosih, s katerimi uspešno in učinkovito delujejo v medkulturnem okolju in znanje prenašajo naprej.
V empiričnem delu zaključnega dela smo ugotovili, da velika večina učiteljev meni, da ima ustrezno razvito medkulturno kompetenco in zase menijo, da so medkulturno kompetentni. Ugotovili smo, da število let delovne dobe, stopnje in kraja poučevanja učiteljev ne moremo v celotni povezati z njihovo medkulturno kompetentnostjo, saj obstajajo statistično značilne razlike le v posameznih elementih, ki sestavljajo medkulturno kompetentnost. Odkrili smo, da empatijo pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo v mestnem okolju, prav tako kritično mišljenje pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo na predmetni stopnji, več znanja o interakciji posedujejo učitelji, ki poučujejo tako na razredni kot na predmetni stopnji. Ostalih povezav med delovno dobo, krajem in stopnjo poučevanja učiteljev in njihovo medkulturno kompetentnostjo nismo odkrili.
Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, nanj je odgovorilo 167 učiteljev iz šol po vsej Sloveniji. Rezultati so pokazali, da učitelji menijo, da imajo dobro razvito medkulturno kompetenco, kar je zelo spodbudno. Glede na njihova poročanja lahko sklepamo, da v slovenskih osnovnih šolah poučujejo učitelji, ki zagotavljajo enake možnosti za vse, vključene v vzgojno-izobraževalni proces, in s tem pripomorejo k oblikovanju medkulturne družbe.
Ker pa je medkulturna kompetenca vseživljenjska kompetenca, ki se nenehno razvija, v zaključnem delu predstavljamo tudi različne programe in projekte, preko katerih lahko učitelji razvijajo medkulturno kompetentnost, predvsem na področjih, ki so jih označili kot šibka – kritično mišljenje, reševanje konfliktov in sodelovanje z vladnimi ustanovami in organizacijami.
Ključne besede: kultura, večkulturnost, medkulturnost, osnovna šola, učitelj, medkulturna kompetentnost, programi
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 967; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,74 MB) |
8. Kompetenčni model projektne pisarne Biotehniškega centra NakloMartina Kramarič, 2020, magistrsko delo Opis: Vloge, ki jih imajo zaposleni v projektni pisarni Biotehniškega centra Naklo, določajo vsebino in delovne naloge njihovega dela. Ob tem je širina kompetenc zaposlenih zelo obsežna in močno razpršena. V magistrskem delu se osredotočamo na t.i. poklicne kompetence in s pomočjo teorije in raziskave identificiramo in definiramo poklicno generične kompetence, ki so značilne vsem delovnim mestom v projektni pisarni in poklicno specifične kompetence, ki so značilne za posamezna delovna mesta v projektni pisarni.
Z določitvijo in opisom posameznih kompetenc smo postavili prvi kompetenčni model projektne pisarne Biotehniškega centra Naklo, ki je baza podatkov o tem, katere kompetence so potrebne za področje projektnega dela in upravljanja. Natančno so opredeljene določene kombinacije znanj, sposobnosti, zmožnosti, vedenjskih in osebnostnih značilnosti, ki se od zaposlenih v projektni pisarni pričakujejo.
Kompetenčni model je zasnovan z namenom upravljanja delovne učinkovitosti in uspešnosti zaposlenih z boljšim razumevanjem lastnega dela, zahtev organizacije in želene načine delovanja. Za organizacijo model predstavlja orodje za nadaljnji razvoj različnih sistemov kadrovanja in upravljanje zaposlenih v projektni pisarni.
Bolj ko so kompetence posameznika povezane s pričakovanji delodajalca in kompetencami potrebnimi za delo, lahko tako posameznik, kot delodajalec pričakujeta dobre delovne rezultate, večji uspeh in zadovoljstvo pri delu.
Ključne besede: kompetenčni model, kompetenca, kompetentnost, projektna pisarna, projekt
Objavljeno v DKUM: 14.12.2020; Ogledov: 987; Prenosov: 116
Celotno besedilo (3,17 MB) |
9. Prilagoditve učencem z govorno-jezikovnimi motnjami v osnovni šoliNatalija Palko, 2020, magistrsko delo Opis: Učenci se med seboj razlikujejo. Za vsakega lahko rečemo, da je nekaj posebnega. Pri iskanju poti, ki bo učence pripeljala do željenega cilja, moramo vsem učencem omogočiti pogoje oziroma prilagoditve, ki jih le-ti potrebujejo.
V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen razvoj govora pri otrocih ter dejavniki, ki na razvoj vplivajo. Podrobneje so predstavljene motnje, ki se pojavljajo na področju govora in jezika. V nadaljevanju so predstavljene govorno-jezikovne motnje v osnovni šoli ter inkluzija učencev s temi motnjami. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere cilj je bilo ugotoviti, v kolikšni meri učitelji poznajo in upoštevajo prilagoditve učencev z govorno-jezikovnimi motnjami in kakšne imajo pogoje za upoštevanje le-teh. Preverilo se je tudi, ali so učitelji pozitivno naravnani do inkluzije ter kakšno je njihovo mnenje o kompetentnosti za delo s temi učenci. Pri tem se je raziskalo, kako na vse to vpliva delovna doba učiteljev in smer poučevanja. Rezultati so pokazali, da več kot polovica učiteljev pozna in upošteva prilagoditve učencev z govorno-jezikovnimi motnjami. Pri upoštevanju prilagoditev učitelji pogosto naletijo na težave, vezane na pomanjkanje časa, oviro pa pogosto predstavlja tudi preveliko števila učencev v razredu. Večina učiteljev je pozitivno naravnanih do inkluzije. Najpogosteje so mnenja, da k boljši inkluziji otrok z govorno-jezikovnimi motnjami pripomore empatičnost učitelja, manjše število učencev v razredu ter dobro poznavanje govorno-jezikovnih motenj. V nekaterih segmentih raziskave so se pokazale razlike med učitelji, glede na delovno dobo in smer poučevanja, vendar so te zanemarljive. Z vidika poznavanja, upoštevanja prilagoditev ter mnenja o kompetentnosti za poučevanje otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, izstopajo učitelji razrednega pouka in tisti z daljšo delovno dobo.
Ključne besede: govorno-jezikovne motnje, osnovna šola, inkluzija, kompetentnost
Objavljeno v DKUM: 28.07.2020; Ogledov: 3110; Prenosov: 876
Celotno besedilo (878,64 KB) |
10. Kompetence in ukrepi medicinske sestre ob pojavu anafilaksije po aplikaciji zdravila na domuTess Repič, 2018, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se dnevno srečujejo z aplikacijami zdravil na domu, ki jih naroči zdravnik. Vendar le- ta ni prisoten ob aplikaciji terapije, kar pomeni, da je torej sama v primeru zapletov, kot je anafilaktična reakcija. Zato so v kliničnem okolju kot tudi na terenu večkrat pod pritiskom, saj se od njih pričakuje, da bodo izvedle tudi intervencije, ki niso v skladu z njenimi kompetencami. Pomembno je da, se diplomirana medicinska sestra zaveda svojih kompetenc, saj je profesionalka na svojem področju in je avtonomna osebnost v zdravstveni negi.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo opisno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja z anketnim vprašalnikom. Raziskovalni vzorec je zajemal 35 patronažnih medicinskih sester. Pridobljene rezultate smo analizirali s pomočjo računalniškega programoma Microsoft Excel ter jih prikazali opisno in z grafikoni.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da se diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu ne počutijo dovolj zakonsko zaščitene kadar sprejemajo naročila od zdravnikov preko telefona. Za opazovanje pacienta namenijo med 20 in 30 minut po aplikaciji zdravil i.m..
Sklep: Poznavanje svojih kompetenc je pomembno, prav tako pa zavedanje svojega strokovnega znanja in veščin. Menimo, da bi diplomirana medicinska sestra potrebovala usposabljanja na to temo, ključnega pomena pa je zaupanje vase, v svoje znanje in veščine pri izvajanju intervencij zdravstvene nege. Prav tako pa se bo v bodoče potrebno bolje seznaniti s kazensko odgovornostjo na svojem področju.
Ključne besede: Diplomirana medicinska sestra, patronažno varstvo, intamuskularna terapija, odgovornost, kompetentnost, anafilaktična reakcija.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1324; Prenosov: 287
Celotno besedilo (772,53 KB) |
