| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 355
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Gadecomp model: model konkurenčnosti gastronomske destinacije
Nuša Basle, 2024, doktorska disertacija

Opis: Konkurenca med restavracijami in destinacijami se povečuje skupaj s hitro spreminjajočimi se preferencami potrošnikov. Hrana ni več zgolj sredstvo za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb; že dolgo časa nazaj je postala glavna motivacija za potovanje. Turiste, katerih sila potega na destinacijo je gastronomija, imenujemo gastronomski turisti ali s tujko foodie-ji. Čeprav je primarna funkcija restavracij zagotavljanje visokokakovostne gastronomske ponudbe, samo vidik kakovosti ne zadostuje; zahtevni sodobni gostje nenehno iščejo inovativnost, kreativnost in pristnost, kar zagotavlja edinstveno kulinarično izkušnjo. Restavracije morajo zato nenehno uvajati novosti in biti kreativne, da pritegnejo pozornost gostov in tako pridobijo konkurenčno prednost. Poskrbeti morajo za ustrezen ambient (fizični izgled) restavracije, kakor tudi za nesnovne elemente, kot so zagotavljanje visokokakovostne strežbe, prijetnega vzdušja z razsvetljavo in glasbo, ali z organiziranjem posebnih dogodkov in razvedrila. Ker se je v zadnjem času povečala tudi okoljska ozaveščenost potrošnikov, je le-ta prisilila ponudnike gastronomije, da se prilagodijo trajnostnim vzorcem delovanja. Vse omenjene značilnosti so restavracijske kompetence, ki ustvarjajo zaznano kakovost ponudbe in iz nje izvirajočo zaznano vrednost; vse zgoraj navedene kompetence vplivajo tako na konkurenčnost restavracij kot gastronomskih destinacij. V teoretičnem delu te doktorske disertacije smo opredelili koncept konkurenčnosti destinacije in njene modele, koncept kakovosti storitev in njene modele in koncept destinacijskih kompetenc. Sledila je opredelitev gastronomskega turizma kot kreativnega dela kulturnega turizma. V nadaljevanju se teoretična raziskava osredotoča na motivacijo gastronomskih turistov, njihovo tiplogijo in ključne značilnosti. Govorimo tudi o imidžu gastronomske destinacije skupaj s prihodnjimi trendi, tako na strani povpraševanja kot na strani ponudbe. Pri razvoju modela smo se najprej osredotočili na restavracijsko (podjetniško) raven, ki je povezana z različnimi kompetencami, in sicer s kakovostjo, inovativnostjo, kreativnostjo, trajnostjo in lokalnimi značilnostmi. Predpostavili smo, če ponudniki gastronomije (t. j. restavracije) razvijejo kompetence, bodo gostje restavracij zaznali višjo kakovost storitev, s tem pa tudi višjo zaznano vrednost teh restavracij in tako izboljšali svojo konkurenčnost, kakor tudi konkurenčnost celotne destinacije. Kar zadeva destinacije, samo prizadevanja restavracij kot ponudnikov gastronomije, ki se nahajajo v destinaciji, niso dovolj. Poleg gastronomske ponudbe morajo destinacije zagotavljati pestro, a hkrati celostno ponudbo, ki bo zadovoljila potrebe turističnega trga kot celote. To vključuje učinkovito upravljanje destinacije, infrastrukturo, nastanitve, prostočasne dejavnosti znotraj destinacije itd. Gostom, ki prihajajo v destinacijo, je namreč vseeno, kdo so lastniki edinstvenih objektov – želijo le dobiti celostno ponudbo in preživeti odlične počitnice. Da bi destinacijam poiskali način, kako delovati kot enoten (meta) ponudnik, smo kompetence in znanje prenesli z ravni restavracije na raven destinacije. Pri tem smo celotno destinacijo obravnavali kot virtualno podjetje, kar je bilo v skladu z našo trditvijo, da mora destinacija delovati holistično in kot celota. Če je gastronomija osrednji vir destinacije in glavni motiv za obisk destinacije, lahko takšno destinacijo imenujemo gastronomska destinacija in mora, seveda, odražati kompetence gastronomske destinacije: kakovost, inovativnost, kreativnost, trajnostnost in lokalne značilnosti. Tako smo razvili teoretični model GADECOMP (GAstronomic DEstination COMPetitiveness, konkurenčnost gastronomske destinacije) za merjenje konkurenčnosti izbranih gastronomskih destinacij.
Ključne besede: gastronomski turizem, gastronomija višjega ranga, kompetence (gastronomske) destinacije, konkurenčnost (gastronomske) destinacije, GADECOMP model.
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (14,58 MB)

2.
Učitelj v oddelku podaljšanega bivanja : magistrsko delo
Urška Škrabl, 2024, magistrsko delo

Opis: Razširjeni program osnovne šole, čigar namen je prispevati k optimalnemu razvoju učencev, predstavlja pomemben del izobraževalnega sistema v Sloveniji. Osnovnošolci so že desetletja vključeni v oddelke podaljšanega bivanja, ki skrbijo za številne vidike razvoja učencev, obenem pa lajšajo skrbi zaposlenim staršem. Trenutno je slovenska šola na prelomu sprememb omenjenega področja. Namesto podaljšanega bivanja se na nekaterih šola uvaja bolj strukturiran razširjeni program, ki je po novem zapolnjen z obširnejšo ponudbo dejavnosti, sicer pa ostaja prostovoljen in tako kot podaljšano bivanje poteka v času po pouku. V teoretičnem delu smo opredelili pomen podaljšanega bivanja, naloge učitelja, njegovo sodelovanje z drugimi, izzive pri delu ter vizijo njegove prihodnosti v Sloveniji. Z empirično raziskavo smo želeli ugotoviti razloge učiteljev v podravski regiji za delo v podaljšanem bivanju, njihovo motiviranost, kompetentnost in izzive pri delu, vidik sodelovanja z drugimi, pogled na delo in vizijo za naprej. Pri tem so nas zanimale razlike med učitelji na osnovi delovnih izkušenj in smeri izobrazbe. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da se za delo v podaljšanem bivanju najbolj usposobljene čutijo izkušenejši učitelji in razredni učitelji. V okviru sprememb razširjenega programa si želijo predvsem manj strukturiranih dejavnosti oziroma več prostega časa za igro in gibanje.
Ključne besede: osnovna šola, podaljšano bivanje, razširjeni program, kompetence, učitelji
Objavljeno v DKUM: 10.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

3.
Spremembe v izvedbi temeljnih gibalnih vzorcev mlajših otrok po trimesečnem vadbenem programu : diplomsko delo
Lucija Repas, 2024, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu so predstavljene spremembe v izvedbi temeljnih gibalnih vzorcev mlajših otrok na podlagi trimesečnega vadbenega programa. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otrok, podrobneje se predstavljene faze gibalnega razvoja, opredeljeni so mejniki v gibalnem razvoju, prav tako so opisane gibalne kompetence, sposobnosti in spretnosti. Predstavljene so tudi lokomotorne in manipulacijske spretnosti v merskih nalogah TGMD-3. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki so bili pridobljeni na podlagi merskih nalog TGMD-3 na neslučajnostnem vzorcu, ki je obsegal 201 otroka, ki je bil v šolskem letu 2023/24 vključen v enega izmed mariborskih vrtcev. Na podlagi empiričnega dela je bilo ugotovljeno, da obstaja razlika med začetnim stanjem in stanjem po koncu vadbenega programa, saj so vsi otroci napredovali v izvedbi kazalnikov posameznih gibalnih nalog. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da otrokom največ težav povzroča izvedba vodenja žoge na mestu z eno roko. Ugotovljeno je bilo tudi, da se med dečki in deklicami niso pojavile statistično značilne razlike v izvedbi gibalnih nalog, tako pred začetkom kot tudi po koncu vadbenega programa.
Ključne besede: Predšolski otroci, gibalne kompetence, TGMD-3, napredek, gibalne naloge.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
Uporaba videoposnetka v športu : magistrsko delo
Rene Knedl, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava vlogo in uporabo videoposnetkov kot učnega orodja v športnem izobraževanju. Poudarek je na pomembnosti videoposnetkov pri izboljšanju učenja motoričnih spretnosti, analizi tehnik in taktik ter pri zagotavljanju povratne informacije učencem in športnikom. V prvem delu naloge je predstavljen teoretični okvir, ki vključuje pregled zgodovine razvoja videoposnetkov ter njihovih prednosti in slabosti v izobraževalnem procesu, s posebnim poudarkom na športu. Raziskuje se, kako videoposnetki omogočajo boljšo vizualizacijo in razumevanje kompleksnih gibov, kar vodi v izboljšano tehnično izvedbo in večjo motivacijo učencev. Empirični del naloge temelji na kvalitativni analizi, ki vključuje preučevanje odzivov otrok v starostnih skupinah 8, 10, 12 in 15 let na izbrane športne videoposnetke. Otroci so analizirali različne športne vsebine, kot so igre z ohranjanjem posesti žoge, dinamične tehnike in igre ena-na-ena. Raziskava se osredotoča na to, kako starost vpliva na sposobnost razumevanja in izvajanja športnih tehnik, prikazanih v videoposnetkih. Rezultati kažejo, da videoposnetki pozitivno vplivajo na učenje športnih veščin, zlasti pri mlajših otrocih, ki so bolj dovzetni za vizualne prikaze. Končni del naloge se osredotoča na širši pomen digitalnih kompetenc in digitalne pismenosti v sodobnem športnem izobraževanju. Poudarjena je potreba po razvoju teh kompetenc pri učencih in učiteljih, saj uporaba videoposnetkov spodbuja ne le športne veščine, temveč tudi tehnično znanje in kritično mišljenje. Raziskava tako prinaša pomembne ugotovitve za učinkovito uporabo digitalnih orodij v športu in ponuja smernice za prihodnje pedagoške prakse.
Ključne besede: videoposnetki, športno izobraževanje, motorične spretnosti, povratna informacija, digitalne kompetence
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

5.
Vpliv čustvene inteligence na zavzetost zaposlenih
Sanja Đukić, 2024, magistrsko delo

Opis: V sodobnem delovnem okolju, v katerem čustva in medosebni odnosi igrajo vse pomembnejšo vlogo, postajajo osebne lastnosti in veščine ključne za oblikovanje delovne zavzetosti. Ena izmed pomembnejših kompetenc prihodnosti je čustvena inteligenca. Odkar umetna inteligenca prevzema vse več analitičnih in ponavljajočih se nalog, postajata čustvena inteligenca in zavzetost ključni za ohranjanje človeške vrednosti v delovnem okolju. Čustvena inteligenca omogoča učinkovito sodelovanje, prilagajanje spremembam, sproščenost pri delu ter vodenje z integriteto in posluhom za zaposlene, česar umetna inteligenca ne more nadomestiti. Zavzetost spodbuja motivacijo, odgovornost in kreativnost, ki so potrebne za inovacije in napredek v organizacijah, v katerih tehnologija sama ne more doseči enakega vpliva. V raziskavi smo preučevali vpliv čustvene inteligence na zavzetost zaposlenih v sodobnem slovenskem delovnem okolju. Uporabili smo vprašalnika UWES-9 za merjenje zavzetosti in WLEIS za merjenje čustvene inteligence, pri čemer je sodelovalo 215 anketirancev. Podatke smo obdelali s programsko opremo IBM SPSS 29, dodatno pa smo izvedli intervju z go. Urško Gerbajs, strokovnjakinjo na področju čustvene inteligence. Raziskava je pokazala, da zaposleni, ki so se udeležili usposabljanj s področja čustvene inteligence, izkazujejo višjo raven te kompetence v primerjavi s tistimi, ki usposabljanj niso obiskali. Prav tako so podjetja, v katerih delodajalci aktivno spodbujajo razvoj čustvene inteligence, dosegla višjo raven zavzetosti med zaposlenimi. Vodstveni kadri so pokazali višje vrednosti zavzetosti v primerjavi z ostalimi. Ugotovitve poudarjajo pomen spodbujanja čustvene inteligence v organizacijah, saj to prispeva k večji delovni zavzetosti in boljšim poslovnim rezultatom. Priporočamo izvedbo empiričnih raziskav v slovenskih podjetjih, da bi pridobili konkretne dokaze o učinkovitosti usposabljanj na področju čustvene inteligence in spodbudili podjetja k večjemu vlaganju v razvoj kadra.
Ključne besede: čustvena inteligenca, zavzetost, razvoj kadra, kompetence prihodnosti
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (923,95 KB)

6.
Digitalne kompetence in izzivi podjetja
Zorica Jerič, 2024, magistrsko delo

Opis: Z omembo digitalizacije se srečujemo praktično na vsakem koraku. Vsaka literatura, spletna stran in članek nas usmerjajo k temu, da je treba dvigniti stopnjo ozaveščanja o pomembnosti digitalizacije, uporabi le-te in predvsem o njeni koristnosti. Industrijske revolucije so zahtevale tudi prilagoditev in razvoj zaposlenih, kar pa se v hitro spreminjajočem se okolju izkazuje kot toliko bolj pomembno in je ključno za rast podjetja, ustvarjanje prihodkov in zadrževanje kadrov. Digitalna revolucija ustvarja nove priložnosti, vpliva na in spreminja naš način delovanja, komuniciranje, tudi to, kdo smo in kdo želimo biti. Vpliva tudi na naš občutek za zasebnost, vzorce, navade in čas, namenjen prostemu času, razvoju kariere in veščin. Namen magistrskega dela je v izbranem podjetju raziskati digitalne kompetence zaposlenih – stopnjo samostojnosti zaposlenih glede na vsebino in zahtevnost opravil. Želimo raziskati, katere digitalne kompetence so v izbranem podjetju najbolj razvite, stopnjo razvitosti digitalnih kompetenc zaposlenih v različnih starostnih skupinah, pripravljenost zaposlenih na dodatno izobraževanje na področju digitalizacije ter mnenje zaposlenih o vlaganju podjetja v razvoj in izobraževanje zaposlenih na področju digitalizacije. Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili različne metode dela. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo s pregledom domače in tuje literature. Uporabili smo tudi metodo analize z namenom razčlenitve literature in navedbe dejstev različnih avtorjev s preiskovanega področja. Za pripravo empiričnega ali raziskovalnega dela je bila uporabljena metoda anketiranja oziroma kvantitativna metoda, in sicer na podlagi vprašalnika, ki smo ga oblikovali. Ugotovljeno je bilo, da je stopnja razvitosti digitalnih kompetenc zaposlenih v izbranem podjetju v povprečju na višji ravni skoraj na vseh raziskovanih področjih. Glede na ugotovljeno ima podjetje še priložnosti za nadaljnji razvoj zaposlenih kot tudi za dodatna vlaganja v izobraževanje na področju digitalnih kompetenc. Pripravljenost zaposlenih na nadaljnji razvoj in izobraževanje v delovnem kot tudi zasebnem času za podjetje predstavlja prednost za hitrejšo nadgradnjo znanj, prilagoditev načinov za pridobivanje znanja in različnih metod za izobraževanje zaposlenih. Pozornost pa je treba nameniti tudi medgeneracijskemu povezovanju in osredotočenosti na prilagajanje vsebin in metod različnim generacijam, pri čemer je lahko medgeneracijsko mentorstvo eden od načinov, ki bi za zaposlene in podjetje pomenil še dodatno povezovanje ter timsko delo.
Ključne besede: industrijske revolucije, digitalizacija, kompetence, digitalne kompetence
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

7.
Vpliv umetne inteligence na vodenje
Anita Jahiri, 2024, diplomsko delo

Opis: Umetna inteligenca (UI) postaja ključen dejavnik za doseganje konkurenčne prednosti v podjetjih, saj omogoča večjo učinkovitost, natančnost in hitrost pri obdelavi podatkov ter sprejemanju odločitev. Kljub temu pa uvajanje UI prinaša številne izzive, kot so prilagoditev vodstvenih vlog, razvoj novih kompetenc in soočanje z etičnimi vprašanji, kot so zasebnost podatkov in vpliv na delovna mesta. Namen diplomske naloge je raziskati, kako UI vpliva na vodenje, prepoznati spremembe v vodstvenih vlogah in kompetencah ter razumeti, kako UI spreminja proces odločanja. Cilji diplomske naloge vključujejo opredelitev pojma vodenja in umetne inteligence, analizo vpliva UI na vodstvene vloge, raziskovanje sprememb v procesu odločanja ter proučitev etičnih izzivov pri uporabi UI. Naloga se osredotoča na spremembe, ki jih prinaša UI v tradicionalne vodstvene vloge, pri čemer vodje vse bolj prepuščajo rutinske naloge UI, medtem ko se sami osredotočajo na strateške in ustvarjalne dejavnosti. UI omogoča hitrejše in bolj informirane odločitve, vendar človeška presoja ostaja ključna pri soočanju z negotovostjo in dvoumnostjo. V nalogi so obravnavani tudi etični vidiki uporabe UI, pri čemer je poudarek na tem, da morajo vodje zagotoviti, da UI deluje v skladu z etičnimi načeli, kar vključuje zagotavljanje pravičnosti, transparentnosti in odgovornosti pri uvajanju te tehnologije. Ugotovljeno je bilo, da je za uspešno vodenje v dobi UI ključnega pomena, da vodje združijo tehnološko znanje, ki vključuje razumevanje osnovnih konceptov UI in analitike podatkov, z edinstvenimi človeškimi lastnostmi, kot so empatija, intuicija in etična presoja, kar bo omogočilo trajnostno in odgovorno poslovanje.
Ključne besede: umetna inteligenca, vodenje, odločanje, vodstvene kompetence
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

8.
Stališča vzgojiteljev in učiteljev do poučevanja tujega jezika ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo : diplomsko delo
Barbara Lokovšek, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje in primerja stališča vzgojiteljev in učiteljev do poučevanja tujega jezika v otroštvu, in sicer ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo. Teoretični del diplomskega dela proučuje učenje tujih jezikov v zgodnjem otroštvu tako v Evropi kot tudi v Sloveniji. Opisane so kompetence vzgojiteljev oziroma učiteljev in predstavljene podobne raziskave, ki so že bile izvedene na tem področju. Ugotovitve kažejo, da imajo tako vzgojitelji kot učitelji pozitiven odnos do učenja tujih jezikov v (zgodnjem) otroštvu. Zaposleni v obeh ustanovah se strinjajo, da naj bi se otroci učili tuji jezik tako v predšolskem obdobju kot v prvem razredu, kot najprimernejši čas za začetek učenja tujega jezika pa so izpostavili vrtec. Prav tako anketiranci menijo, da znanje tujega jezika, pridobljeno v predšolskem obdobju, pomaga pri kasnejšem učenju, in se strinjajo, da je tuji jezik otrokom zanimiv. Večina anketirancev se strinja, da bi morali imeti vzgojitelji dodatno izobrazbo ali certifikat za poučevanje tujega jezika v vrtcu. Anketiranci tudi vidijo potrebo po dodatnem izobraževanju, če bi poučevanje tujega jezika postalo obvezno v vrtcu oziroma v prvem razredu osnovne šole. Ti rezultati raziskave poudarjajo potrebo po izboljšanju izobraževalnih programov in dodatnem usposabljanju vzgojiteljev in učiteljev za učinkovito poučevanje tujega jezika v (zgodnjem) otroštvu.
Ključne besede: stališča vzgojiteljev in učiteljev, zgodnje učenje tujega jezika, kompetence vzgojiteljev in učiteljev za zgodnje poučevanje tujega jezika, pomembnost znanja tujega jezika, prednosti zgodnjega učenja
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

9.
Prepričanja učiteljev o medvrstniškem nasilju in njihova odnosna kompetentnost kot dejavniki zaznanega poročanja učencev o vrstniških odnosih in samoučinkovitosti pri spoprijemanju z medvrstniškim nasiljem : magistrsko delo
Tjaša Murko, 2024, magistrsko delo

Opis: Učitelji imajo v šolskem prostoru pomembno vlogo pri obravnavi medvrstniškega nasilja. Njihova ozaveščenost, znanje, prepričanja in zavedanje o možnostih vplivanja na vedenje učencev lahko bistveno prispevajo k učinkovitosti pri spoprijemanju s to problematiko. V magistrski nalogi je bil raziskan odnos med prepričanji učiteljev o medvrstniškem nasilju, njihovo vzročno atribucijo ter odnosnimi kompetencami v povezavi z dvema ključnima vidikoma pri zmanjševanju medvrstniškega nasilja v šolskem prostoru: samoučinkovitostjo učiteljev pri obvladovanju medvrstniškega nasilja in zaznanim poročanjem učencev o vrstniških odnosih. Pretekle študije so pokazale tesno povezavo med samoučinkovitostjo učiteljev pri spoprijemanju z medvrstniškim nasiljem in njihovo dejansko učinkovitostjo ukrepanja. Prav tako se je poročanje učencev o vrstniških odnosih izkazalo za pomembno strategijo, s katero lahko učenci sami prispevajo k preprečevanju in obvladovanju medvrstniškega nasilja. Rezultati magistrske naloge so pokazali, da učiteljevo samoučinkovitost negativno napovedujejo njihova normativna prepričanja o medvrstniškem nasilju in pozitivno odnosne kompetence. Izkazalo se je tudi, da so učitelji z več delovnimi izkušnjami bolj prepričani v svoje sposobnosti obvladovanja situacij medvrstniškega nasilja kakor učitelji z manj izkušnjami. Poleg tega so učitelji z močnejšo notranjo vzročno atribucijo izkazovali nižjo stopnjo samoučinkovitosti v primerjavi s tistimi z manj izrazito notranjo vzročno atribucijo. Kot napovednik zaznanega poročanja učencev o vrstniških odnosih so se izkazale odnosne kompetence in razred, v katerem učitelji opravljajo vlogo razrednika. Ugotovitve magistrske naloge dopolnjujejo obstoječe znanje na področju spoprijemanja z medvrstniškim nasiljem, odpirajo pomembna vprašanja za nadaljnje raziskave ter ponujajo določene usmeritve za snovanje učinkovitih preventivnih programov pri obvladovanju medvrstniškega nasilja. 
Ključne besede: Medvrstniško nasilje, prepričanja učiteljev, odnosne kompetence, spoprijemanje z medvrstniškim nasiljem
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

10.
Analiza kompetenc in znanj delavcev logistike v avstriji in sloveniji
Mateja Selevšek, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na kompetence in znanja delavcev v dejavnosti logistike v Sloveniji in Avstriji. Naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu sta predstavljena pomen in razvoj logistične dejavnosti ter opisane logistične dejavnosti, ki so pomembne za Slovenijo in Avstrijo. Opisane so tudi kompetence in znanja, potrebna v logistiki, ter vpliv delodajalcev na razvoj kompetenc delavcev. V nalogi je predstavljena analiza znanj in kompetenc delovnih mest na področju logistike. Raziskava je bila izvedena na podlagi 100 delovnih oglasov na spletnih straneh v Avstriji in Sloveniji. Postavili smo raziskovalna vprašanja, predstavili rezultate in odgovorili na vprašanja. Na koncu povzamemo ugotovitve, ki kažejo, da so v obeh državah komunikacijske veščine najpogosteje omenjene, ter pojasnimo, zakaj so te veščine pomembne.
Ključne besede: kompetence, znanja, logistika, Slovenija, Avstrija
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici