| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 340
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uvajanje modela kompetenc v Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo
Jože Šturm, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: obveščevalno-varnostne službe, Slovenska obveščevalno-varnostna agencije, SOVA, Slovenija, zaposleni, kompetence
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 118; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (215,15 KB)

2.
Spodbujanje razredne klime s poudarkom na razvoju socialnih in čustvenih kompetenc učencev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja : magistrsko delo
Sara Budak, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo znanstvena spoznanja na področju razvoja socialnih in čustvenih kompetenc učencev, ki se kažejo skozi razredno klimo in temeljijo na vseživljenjskem učenju. V šoli je treba razvijati socialne in čustvene veščine tako, da vzpostavimo spodbudno učno okolje, s katerim krepimo pozitivno razredno klimo. Pri tem ima pomembno vlogo razrednik. Z akcijskim raziskovanjem smo proučevali razredno klimo 5. razreda, s ciljem ozaveščati učence o pojmih socialne in čustvene pismenosti. Za posamezno delavnico so učenci podali svoje vtise o všečnosti, počutju in ravni sodelovanja na delavnici. Na koncu smo na podlagi izvedbe in evalvacije strategij oblikovali smernice za spodbujanje razredne klime. Ugotovili smo, da so bile večini učencev delavnice všeč, njihovo počutje pa je bilo odvisno od vzdušja v razredu na dan izvajanja posamezne delavnice, pri čemer je večina aktivno sodelovala na vseh delavnicah. Na koncu izvedbe vseh delavnic se razredna klima sicer ni bistveno izboljšala, smo pa ugotovili, da je treba za krepitev socialnih in čustvenih kompetenc učencev izvesti več delavnic v daljšem časovnem obdobju in da k razredni klimi prispeva razrednik s svojim vedenjem in vodenjem razreda.
Ključne besede: razredna klima, socialne in čustvene kompetence, vodenje razreda, razrednik.
Objavljeno v DKUM: 27.02.2024; Ogledov: 271; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

3.
Problemski pouk pri predmetu tehnika in tehnologija : magistrsko delo
Lara Voler, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opredeljuje razširjenost uporabe sodobnih metod poučevanja pri pouku tehnike in tehnologije v slovenskih osnovnih šolah. V raziskovalnem delu se osredotoča na problemski pouk in njegovo uporabo pri pouku tehnike in tehnologije. Problemski pouk namreč predstavlja enega izmed sodobnih pristopov poučevanja pouka tehnike in tehnologije. V teoretičnem delu so izpostavljeni temelji sodobnih metod dela in pogleda na družbo (izobraževanje in družba, digitalno izobraževanje, posamezne sodobne metode poučevanja, kompetence ipd.). Empiričen del pa temelji na rezultatih izvedene ankete, s pomočjo katere je bila potrjena temeljna hipoteza, da je problemski pouk pri pouku tehnike in tehnologije eden izmed pomembnih pristopov, ki se v slovenskih osnovnih šolah pogosto uporablja. Učitelji so mnenja, da je problemski pouk kompleksnejši od tradicionalnih oblik poučevanja tehnike in tehnologije ter da potrebujejo več znanj s tega področja. Prav tako lahko potrdimo visoko samoiniciativnost učiteljev, katera je bila izražena skozi željo po dodatnih izobraževanjih na področju izvajanja problemskega pouka pri predmetu tehnike in tehnologije. Iz navedenega lahko zaključimo, da so učitelji tehnike in tehnologije v povprečju visoko motivirani in samoiniciativni ter da jim sodobne metode dela ne povzročajo večjih izzivov. Dejansko je tudi narava predmeta takšna, da vzpodbuja pri učencih kreativnost in inovativnost, pri učiteljih pa vzpodbuja sodobne pedagoške pristope.
Ključne besede: sodobne metode poučevanja, problemski pouk, sodobne kompetence, tehnika in tehnologija
Objavljeno v DKUM: 26.02.2024; Ogledov: 263; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

4.
Kompetence na področju logistike 4.0 : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Anja Blažan Cvikl, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so obravnavane kompetence na področju logistike 4.0. S pomočjo analize objavljenih zaposlitvenih oglasov prostih delovnih mest v Sloveniji v obdobju od januarja 2020 do konca junija 2020 je bila narejena raziskava o tem, katere kompetence so zahtevane v logistiki in oskrbovalnih verigah in če so to kompetence, ki so značilne za logistiko 4.0. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podrobno raziskali kompetence, definicije kompetenc, delitev kompetenc in opredelili kompetence v logistiki. Poudarek je predvsem na kompetencah v logistiki 4.0. V empiričnem delu smo proučili in analizirali zaposlitvene oglase, raziskali, katere kompetence potrebuje zaposleni v Sloveniji oz. katere kompetence zahtevajo delodajalci na delovnih mestih s področja logistike in oskrbovalnih verig. Kompetence smo po vzoru Grodek-Szostaka, Ochoa Siguencia, Szelag-Sikora in Marzana (2020) razdelili v tri skupine; tehnične, metodološke in socialne kompetence. Rezultati kažejo, da so najbolj iskane socialne kompetence, sledijo jim metodološke, najmanj zahtev pa je po tehničnih kompetencah. Med socialnimi kompetencami prevladuje potreba po znanju tujega jezika. Znotraj skupine metodoloških kompetenc so najpogosteje iskane administracijske veščine. Najbolj iskana kompetenca v skupini tehničnih kompetenc pa je osnovno znanje računalništva. Pet najpomembnejših in najpogosteje zahtevanih kompetenc v Sloveniji predstavljajo znanje tujega jezika, komunikacijske veščine, osnovno znanje računalništva, timsko delo in administracijske veščine. Nekaterih pomembnih kompetence s področja logistike 4.0, kot so na primer znanje na področju avtomatizacije procesov in robotizacije, znanje naprednih informacijskih tehnologij, programiranje itd., delodajalci v Sloveniji še ne zahtevajo, čeprav so ključne za razvoj logistike v sklopu industrije 4.0.
Ključne besede: kompetence, industrija 4.0, logistika 4.0, zaposlitveni oglasi, digitalizacija, oskrbovalna veriga
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

5.
Kompetence vzgojiteljev v vrtcu za delo z romskimi otroki : magistrsko delo
Nastja Pirtovšek, 2024, magistrsko delo

Opis: Vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo je izjemnega pomena za njihovo nadaljnje uspešno izobraževanje in vključevanje v družbo. Za to, da lahko vzgojitelji romske otroke uspešno vključujejo v predšolsko vzgojo, je pomembno, da imajo razvite kompetence za delo z romskimi otroki. V empiričnem delu smo preverili, kako strokovni delavci v vrtcu zaznavajo svoje kompetence za delo z romskimi otroki. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev (N = 64), ki delajo v vrtcih na območjih v Sloveniji, na katerih je naseljenega največ romskega prebivalstva. Analizirali smo njihove samoocene za splošne kompetence na področju dela z romskimi otroki, kompetence na področju spodbujanja kognitivnega, socialnega in jezikovnega razvoja ter kompetence na področjih učenja učenja, tj. kognicije, metakognicije ter motivacije in socialnega konteksta. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji ocenjujejo, da so njihove splošne kompetence na področju dela z romskimi otroki relativno dobro razvite. Področje, na katerem bi vzgojitelji potrebovali dodatno podporo, je predvsem poznavanje romske kulture, zakonodaje in priporočil dela z romskimi otroki. Zagotovljena podpora na tem področju bi vzgojiteljem pomagala tudi pri razvijanju drugih kompetenc, ki po njihovem mnenju niso dovolj razvite.
Ključne besede: romski otroci, inkluzija, predšolska vzgoja, kompetence vzgojiteljev, učenje učenja
Objavljeno v DKUM: 06.02.2024; Ogledov: 269; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

6.
Trendi na področju kadrovskega managementa
2024

Opis: Monografija predstavlja trende na različnih področjih kadrovskega managementa. Prvo poglavje se osredotoča na pregled ključnih tehnoloških trendov na področju kadrovske funkcije pri delu na daljavo. Drugo poglavje obravnava težavne pogovore na delovnem mestu in ravnanje posameznikov, ko se z njimi soočijo. V tretjem poglavju so predstavljene kompetence za obvladovanje kompleksnih kriz. Četrto poglavje obravnava tehnologijo veriženja blokov na področju kadrovskega managementa. Peto poglavje prikazuje sistematičen pregled zelenih kompetenc na področju zdravstva. Šesto poglavje nas popelje skozi zasnovo sistema ocenjevanja in nagrajevanja zaposlenih. Zadnje, sedmo poglavje, pa opozarja na pomen predporodnega izobraževanja in vpliv le-tega na kvaliteto življenja po porodu in sam razvoj posameznika.
Ključne besede: delo na daljavo, težavni pogovori, kompetence v krizah, veriženje blokov, zelene kompetence, delovna uspešnost, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 235; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (5,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Stališča učencev 4. in 5. razreda do uporabe IKT-naprav pri predmetu naravoslovje in tehnika : magistrsko delo
Lara Črnko, 2023, magistrsko delo

Opis: V današnjem svetu je tehnologija prisotna na skoraj vseh področjih življenja. Večina nas je vsak dan v službi ali v prostem času vključena v digitalni svet, zato je digitalna pismenost pomembna kompetenca, ki bi jo morali imeti vsi, ki se s tehnologijo srečujemo. Sem spada tudi učitelj, saj se je njegovo delo skozi leta zelo spremenilo. Prilagoditi je moral svoje znanje, kompetence, razmišljanje, pripravo na pouk in delo v razredu. Zavedati pa se moramo, da ima vključevanje naprav informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja tako prednosti kot slabosti. Naloga učitelja je, da se jih zaveda, delo temu prilagodi in na ustrezen način preda znanje učencem. Učenci, ki zdaj hodijo v osnovne šole se že zdaj in se bodo v veliki večini dnevno srečevali s tehnologijo skozi celotno življenjsko pot, zato je pomembno, da jih pripravimo na ustrezno uporabo. Predajanje znanje se zato mora začeti že ob vstopu v osnovno šolo.
Ključne besede: IKT-naprave, tehnika in tehnologija, stališča učencev, vpliv IKT-naprav, kompetence učiteljev
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 211; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

8.
Pametna knjižnica
Špela Šuškovič, 2023, diplomsko delo

Opis: Pametna knjižnica je nov model knjižnice 21. stoletja. V diplomski nalogi smo jo na podlagi pregleda literature poskusili opisati in določiti njene temeljne sestavine ter prepoznati njen pomen v sodobni družbi. Temelj pametne knjižnice so prebojne tehnologije, kot so umetna inteligenca, robotika, internet stvari in obogatena ter navidezna resničnost, vendar pa mora pametna knjižnica vključevati še nekatere druge ključne elemente, ki se nanašajo na storitve, knjižničarje in uporabnike ter prostor in okolje. V zadnjem delu naloge smo prikazali primere integracije modernih tehnologij v slovenskih splošnih knjižnicah.
Ključne besede: pametna knjižnica, prebojne tehnologije, digitalna družba, digitalne kompetence, pametno mesto
Objavljeno v DKUM: 24.11.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

9.
Vpliv managementa na preprečevanje izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije
Krešo Antonić, 2023, diplomsko delo

Opis: V digitalni dobi je prišlo do številnih sprememb v načinu komuniciranja, poslovanja in interakcije z informacijami. Kljub številnim prednostim digitalizacije pa je izgorelost zaposlenih v digitalni dobi postala pereč problem. Izgorelost je posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ga lahko povečajo stresorji digitalne dobe, kot sta stalna povezljivost in pričakovanje stalne razpoložljivosti. Management ima ključno vlogo pri preprečevanju in reševanju izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije. Učinkovito vodenje in strategije upravljanja lahko pomagajo zmanjšati tveganje za izgorelost zaposlenih v digitalnem okolju. To vključuje razumevanje potreb in občutkov zaposlenih, uvajanje tehnoloških inovacij, ki dajejo prednost dobremu počutju in vključenosti zaposlenih, ter spodbujanje samoupravljanja, kjer zaposleni prevzamejo odgovornost za svoje dobro počutje. V diplomskem delu smo predstavili vpliv managementa na preprečevanje izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije. Raziskovalna vprašanja so se osredotočila na vpliv neustreznih strategij upravljanja na produktivnost in na povečano stopnjo izgorelosti zaposlenih v podjetjih, ki hitro prehajajo na digitalizacijo brez ustrezne podpore in usposabljanja. V nadaljevanju so navedeni različne študije in viri, ki obravnavajo tematiko izgorelosti, vpliv digitalizacije na zaposlene in način, kako lahko management vpliva na preprečevanje izgorelosti.
Ključne besede: izgorelost, digitalizacija, management, digitalne kompetence, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 377; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

10.
Razvitost digitalnih kompetenc v podjetju Iskratel d. o. o.
Urša Mubi, 2023, magistrsko delo

Opis: V sodobnem svetu, ki ga zaznamujejo nenehne spremembe zaradi avtomatizacije, informatizacije in digitalizacije, ima informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) ključno vlogo. Za uspešno uporabo IKT so bistvene digitalne kompetence posameznika. Digitalne kompetence namreč predstavljajo nabor spretnosti, znanja in sposobnosti, ki so ključne za učinkovito uporabo digitalne tehnologije. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšna je stopnja razvitosti in pomembnost digitalnih kompetenc zaposlenih v podjetju Iskratel d. o. o. Kranj, ugotoviti, katere kompetence so zaposleni pridobili s pomočjo programa »Brand Ambassadors« ter kako na sam razvoj digitalnih kompetenc zaposlenih vpliva medgeneracijsko sodelovanje in vpliv kadrovske strategije na uveljavljanje blagovne znamke delodajalca. Pri izdelavi magistrskega dela so bile uporabljene različne metode dela. Za pripravo teoretičnega dela je bila uporabljena metoda študije domače in tuje literature ter virov s področja digitalnih kompetenc. Za pripravo raziskovalnega dela pa je bila uporabljena metoda anketiranja. Ugotovljeno je bilo, da imajo zaposleni v preiskovanem podjetju v povprečju dobro razvite digitalne kompetence na skoraj vseh področjih. Kljub temu pa obstaja možnost za izboljšavo in nadgradnjo kompetenc zaposlenih na vseh področjih digitalnih kompetenc. Zanimivo je, da sta informacijska pismenost ter komunikacija in sodelovanje najbolj razviti kompetenci med zaposlenimi, medtem ko je kompetenca »izdelovanje digitalne vsebine« najmanj razvita digitalna kompetenca zaposlenih v preiskovanem podjetju. Program »Brand Ambassadors« ima razvidno vlogo pri razvoju digitalnih kompetenc zaposlenih, saj spodbuja uporabo družbenih omrežij, medgeneracijsko sodelovanje ter promocijo blagovne znamke delodajalca. Kljub temu pa bi se sam program lahko usmeril v izobraževanje zaposlenih med kreiranjem digitalnih vsebin.
Ključne besede: kompetence, digitalne kompetence, Iskratel
Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 248; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 2.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici