1. Spolna vzgoja v prikritem kurikulu vrtca : diplomsko deloTina Cvetko, 2023, diplomsko delo Opis: Spolna vzgoja se začne že v predšolskem obdobju otroka. V prikritem kurikulu vrtca se spolna vzgoja nanaša na vidike kurikula, iz katerih se otroci naučijo vedenja, vrednot, stališč in stereotipov vezanih na spolno vzgojo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene vsebine vezane na spolno vzgojo v prikritem kurikulu, hkrati pa so predstavljene človekove vrednote, moralna vzgoja in stereotipi vezani na spolno vzgojo predšolskega otroka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija rezultatov sestavljenega anketnega vprašalnika. Vzorec zajema vzgojitelje predšolskih otrok, podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, pridobljeni rezultati pa so bili obdelani s programom SPSS. V interpretaciji rezultatov je predstavljeno, ali so vzgojitelji ozaveščeni o pojmu prikriti kurikul, da na področje spolne vzgoje sodita tudi ustrezna nega in higiena predšolskega otroka, ali pravilno poimenujejo dele spolovila ter ali se čutijo kompetentne za izvajanje predšolske spolne vzgoje v vrtcu. Ugotovljeno je bilo, da so vzgojitelji dobro ozaveščeni o pojmu prikriti kurikul, da se največkrat spolna vzgoja pojavi pri negi in higieni predšolskega otroka, pri previjanju pa se večina vzgojiteljev izogiba poimenovanja spolnih organov. Večina vzgojiteljev se čuti delno kompetentnih za izvajanje spolne vzgoje v vrtcu.
Ključne besede: spolna vzgoja, prikriti kurikul, potrebe, moralna vzgoja, kompetence vzgojitelja
Objavljeno v DKUM: 24.08.2023; Ogledov: 588; Prenosov: 102
 Celotno besedilo (423,57 KB) |
2. PRIDOBLJENE KOMPETENCE ŠTUDENTOV PREDŠOLSKE VZGOJE NA PODROČJU ŠPORTNIH DEJAVNOSTI V VRTCU : diplomsko deloPolona Urh, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Pridobljene kompetence študentov predšolske vzgoje na področju športnih dejavnosti v vrtcu smo želeli pojasniti in opredeliti pridobljene kompetence študentov zaključnih letnikov študijskega programa Predšolska vzgoja Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. V teoretičnem delu smo predstavili gibalne/športne dejavnosti ter strokovno usposobljenost vzgojiteljev za delo v vrtcu. Opisali smo ključne, splošne in specifične kompetence ter kompetence vzgojiteljev na področju športnih dejavnosti v vrtcu, ki smo jih delili na želene, pridobljene in dejanske kompetence. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo, kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 111 študentov PeF UM in PeFUP. Ti predstavljajo neslučajnostni vzorec. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so pridobljene kompetence študentov zaključnih letnikov programa Predšolska vzgoja za področje športnih dejavnosti v vrtcu, in ugotoviti, ali obstajajo razlike v pridobljenih kompetencah med študenti študijskih programov Predšolska vzgoja Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. Ugotovili smo, da se študenti obeh fakultet rekreativno ukvarjajo s športom enkrat tedensko in da študenti PeF UP pripisujejo večjo pomembnost splošnim in specifičnim kompetencam kot študenti PeF UM. Rezultati so pokazali, da imajo študenti, ki so končali splošno gimnazijo, več pridobljenih kompetenc in pripisujejo večji pomen izvajanju gibalnih/športnih vsebin kot drugi ter da se najbolj usposobljene za izvajanje gibalnih/športnih vsebin v vrtcu počutijo študenti, ki so končali drugo srednjo šolo.
Ključne besede: gibalne/športne dejavnosti, ključne kompetence vzgojitelja, splošne kompetence vzgojitelja, specifične kompetence vzgojitelja, kompetence na gibalnem/športnem področju v vrtcu, pridobljene kompetence
Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 1004; Prenosov: 111
Celotno besedilo (576,26 KB) |
3. KOMPETENCE VZGOJITELJEV ZA OBRAVNAVO TEMATIKE O SMRTIBarbara Vajdl, 2017, diplomsko delo Opis: Večina izmed nas se je v svojem življenju že srečala s smrtjo. Bodisi nam je umrla ljuba oseba bodisi hišni ljubljenček. Takrat smo šli skozi faze žalovanja in se morebiti spopadli tudi s tem, kako smrt razložiti (predšolskemu) otroku. Mu povedati o smrti resnico ali se vprašanju izogniti? Ali pa pogovor preusmeriti na drugo temo, saj so še premajhni, da bi razumeli, kaj je smrt. O tem bo govora v diplomskem delu, ki je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opredeljen pojem kompetence ter katere vrste kompetenc poznamo. Sledijo različne tabu teme, ki se pojavljajo v predšolskem obdobju. Še posebej je kot tabu tema izpostavljena smrt. Opredeljeni sta tudi izguba in žalovanje, odzivi otrok na smrt, razumevanje in sprejemanje smrti ter smrt staršev, starih staršev, sorojencev, vrstnikov in hišnih ljubljenčkov. Na koncu je še poudarjena vloga vzgojiteljev pri otrocih glede obravnave teme smrti. V okviru empiričnega dela je bila izvedena in predstavljena raziskava o tem, kako kompetentni se počutijo vzgojitelji za prepoznavanje in obravnavo teme smrti, ali so se s temo smrti že srečali pri svojem delu ter ali jo pri svojem delu obravnavajo ali ne. V raziskavo je bilo vključenih 100 vzgojiteljev mestnih in podeželskih vrtcev po Sloveniji. Zbrani podatki, pridobljeni z anketnimi vprašalniki, so bili obdelani s programom za statistično obdelavo podatkov imenovanim SPSS. Pri raziskavi nas je zanimalo ali so se vzgojitelji že soočili s temo smrti pri svojem delu in kako so se odzvali, kako kompetentne se počutijo za obravnavo te tematike, ali so se v času svoje zaposlitve kdaj udeležili kakšnega izobraževanja na to temo in s katerimi primeri so se srečali pri svojem delu. Prišli smo do ugotovitve, da vzgojitelji nimajo dovolj kompetenc za obravnavo te tematike ter da so svojo kompetentnost na ocenjevalni lestvici označili med 2 in 4. Ugotovili smo tudi, da vzgojitelji v svojem vrtcu niso imeli organiziranega izobraževanja na temo smrt ter da tudi ne vedo ali se je možno po Sloveniji takih izobraževanj sploh udeležiti. Le peščica vzgojitelj je odgovorila, da v sklopu svojega dela smrt obravnavajo redno, drugi pa jo obravnavajo le, če nekdo umre ali pa po smrti vprašajo otroci.
Ključne besede: kompetence, literatura, predšolski otrok, razumevanje smrti, tabu tema, vloga vzgojitelja
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 1462; Prenosov: 343
Celotno besedilo (1,27 MB) |
4. DODATNE GIBALNE/ŠPORTNE AKTIVNOSTI V VRTCUEva Štriker, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Dodatne gibalne/športne aktivnosti v vrtcu smo želeli s pomočjo pedagoškega eksperimenta ugotoviti, kako dodatne gibalne/športne aktivnosti vplivajo na gibalni razvoj otrok v 1. in 2. starostnem obdobju. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otroka ter dejavnike, ki nanj vplivajo. Podrobneje smo predstavili možnosti za izvajanje dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu pa smo predstavili rezultate pedagoškega eksperimenta. Raziskava je potekala na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije 55 otrok 1. in 2. starostnega obdobja. Podatke smo zbirali s kvantitativno tehniko. Pri pedagoškem eksperimentu smo za 1. starostno obdobje uporabili šest testov motoričnih sposobnosti, za 2. starostno obdobje pa enajst testov motoričnih sposobnosti. V času pedagoškega eksperimenta je eksperimentalna skupina obiskovala dodatne gibalne/športne aktivnosti, kontrolna skupina pa je v tem času na kurikularnem področju GIBANJE izvajala le dejavnosti, določene v skladu z LDN. Z deskriptivno statistiko in bivariatno analizo rezultatov motoričnih testov smo ugotovili, da je na našem vzorcu otrok viden večji napredek v gibalnem razvoju otrok, ki obiskujejo dodatne gibalne/športne dejavnosti v primerjavi z otroki, ki dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti ne obiskujejo.
Ključne besede: Predšolski otrok, dodatne gibalne/športne aktivnosti, kompetence vzgojitelja, gibalni razvoj, pedagoški eksperiment
Objavljeno v DKUM: 18.08.2016; Ogledov: 2327; Prenosov: 318
Celotno besedilo (386,45 KB) |
5. Želene kompetence študentov predšolske vzgoje na področju športnih dejavnosti v vrtcuNina Zelenik, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Želene kompetence študentov predšolske vzgoje na področju športnih dejavnosti v vrtcu smo želeli pojasniti in preučiti želene kompetence študentov na področju gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu ter ugotoviti, kakšno pomembnost študentje predšolske vzgoje pripisujejo kompetencam na področju gibanja, kako strokovna izobraževanja vplivajo na razvoj kompetenc za področje gibanja, vlogo vzgojitelja pri razvijanju gibalnih kompetenc otroka, kolikšno usposobljenost čutijo študentje predšolske vzgoje na področju gibalno-športnih dejavnosti v vrtcu in pogostost rekreativnega ukvarjanja študentov predšolske vzgoje s športom. V empiričnem delu naloge smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo. Raziskavo smo izvedli na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije, ki ga predstavlja 111 študentov 3. letnika študijskega programa Predšolska vzgoja Univerze v Mariboru in Univerze v Kopru. Podatke smo pridobili s kvantitativno tehniko, in sicer z anketo. Na podlagi rezultatov kvantitativne obdelave smo ugotovili, da želijo biti študentje zelo usposobljeni za izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu; da študentje predšolske vzgoje pripisujejo pomembno vlogo kompetencam na področju gibanja; da se čutijo dovolj usposobljene za izvajanje dejavnosti na področju gibanja; da študentje s podeželja pripisujejo večji pomen kompetencam na področju gibanja kot študentje z mesta; da se večina študentov vsaj enkrat tedensko ukvarja s športom; da študentje usposobljenost za izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu ocenjujejo kot pomembno in zelo pomembno.
Ključne besede: gibalni razvoj, gibalna/športna dejavnost v vrtcu, predmetno-specifične kompetence vzgojitelja na področju gibanja.
Objavljeno v DKUM: 23.02.2016; Ogledov: 2748; Prenosov: 175
Celotno besedilo (721,62 KB) |
6. KOMPETENTNOST VZGOJITELJA V VRTCU NA GIBALNEM/ŠPORTNEM PODROČJUPetra Mihev, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Kompetentnost vzgojitelja v vrtcu na gibalnem/športnem področju je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega. V prvem, teoretičnem delu, smo predstavili gibanje, ki ga kot področje opredeljuje Kurikulum za vrtce. Izpostavili smo povezanost gibanja z ostalimi področji, z jezikom, umetnostjo, matematiko, družbo in naravo. Redni vzgojno-izobraževalni proces na področju gibanja je v vrtcih pogosto popestren z dodatnimi športnimi dejavnostmi. Nekatere od teh aktivnosti zahtevajo posebne pogoje. Ne glede na dodatne športne dejavnosti pa je redni proces na področju gibanja pogojen z materialnimi pogoji, ki jih opredeljuje zakon. V teoretičnem delu smo jih opisali. Osrednji del teoretičnega dela se nanaša na kompetentnost vzgojiteljev tako pri izvajanju rednih vsebin na gibalnem/športnem področju kot tudi pri posebnih vsebinskih programih, ki zahtevajo posebna znanja, veščine in spretnosti izvajalcev. V empiričnem delu smo za raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik. Izpolnilo ga je 42 vzgojiteljev koroških vrtcev. Namen raziskave je bil poiskati odgovore na raziskovalna vprašanja, povezana s kompetencami vzgojiteljev v vrtcu na gibalnem/športnem področju. Ugotovili smo, da se vzgojitelji zavedajo pomena športa in gibanja; pripisujejo jima visoko pomembnost. Glede na to, da so v ospredju kompetence, ki jih je mogoče pridobiti le s konkretno izkušnjo, nas je zanimala soodvisnost kompetenc z delovno dobo. Pričakovali smo, da bo stopnja usposobljenosti soodvisna od delovne dobe vzgojiteljev. Prav tako nas je zanimala razlika, ki se pojavlja med dejanskimi in želenimi kompetencami. Pričakovali smo, da te razlike ne bodo očitne in to so potrdili tudi rezultati raziskave. Zadnji del raziskave se je nanašal na soodvisnost med stopnjo kompetentnosti in koriščenjem možnosti vseživljenjskega učenja vzgojiteljev. Soodvisnost se je pokazala le v primeru uporabe interneta kot načina pridobivanja strokovnih vsebin s področja gibanja.
Ključne besede: predšolska vzgoja, gibalno/športno področje, kompetence vzgojitelja, splošne kompetence vzgojitelja, specifične kompetence vzgojitelja
Objavljeno v DKUM: 15.04.2014; Ogledov: 2273; Prenosov: 397
Celotno besedilo (1,32 MB) |
7. VPLIV REDNE GIBALNE DEJAVNOSTI NA RAZVOJ KOORDINACIJE PRI 1 DO 2 LETI STARIH OTROCIHHelena Lužar, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv redne gibalne dejavnosti na razvoj koordinacije pri 1 do 2 leti starih otrocih smo želeli ugotoviti, ali redna, načrtovana in strokovno vodena gibalna dejavnost vpliva na razvoj koordinacije pri od enega do dveh let starih otrocih. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili gibalne sposobnosti otrok, njihovo koordinacijo, telesne razsežnosti, gibalna znanja in gibalno izkušenjsko okolje ter opredelili gibalne dejavnosti v vrtcu in kompetence vzgojitelja na področju gibanja/športa. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pedagoškega eksperimenta, v katerem so otroci eksperimentalne skupine med eksperimentom od dva- do trikrat na teden izvajali načrtovane in strokovno vodene gibalne dejavnosti s poudarkom na razvijanju koordinacije, otroci kontrolne skupine pa so v tem času izvajali gibalne dejavnosti po letnem delovnem načrtu vzgojiteljice. Otroke smo testirali s pomočjo štirih testov gibalnih znanj. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da so otroci eksperimentalne skupine po izvedenem pedagoškem eksperimentu napredovali bolj kot otroci iz kontrolne skupine.
Ključne besede: Gibalne sposobnosti otrok, koordinacija, telesne razsežnosti otrok, gibalna znanja, gibalno izkušenjsko okolje, gibalne dejavnosti v vrtcu, kompetence vzgojitelja
Objavljeno v DKUM: 11.06.2013; Ogledov: 1933; Prenosov: 334
Celotno besedilo (565,29 KB) |
8. VPLIV VZGOJITELJEV NA IZVAJANJE GIBALNIH DEJAVNOSTI V ORMOŠKIH VRTCIHSara Korotaj, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vzgojiteljev na izvajanje gibalnih dejavnosti v ormoških vrtcih smo želeli ugotoviti, ali drži, da imajo vzgojitelji, ki so v prostem času športno aktivni, višjo stopnjo izobrazbe, ali so mlajši vzgojitelji v prostem času pogosteje športno aktivni, ali okolje vrtca vpliva na vzgojiteljevo aktivno vključevanje v gibalne dejavnosti otrok, ali vzgojiteljeva športna aktivnost vpliva na otrokovo izvajanje gibalnih dejavnosti in ali vzgojiteljeva športna aktivnost v prostem času vpliva na njegovo aktivno vključevanje v gibalne dejavnosti otrok. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem, kjer je uporabljena desktiptivna metoda, je predstavljena gibalna dejavnost v Kurikulumu za vrtce in v ormoških vrtcih, vpliv redne gibalne dejavnosti na razvoj otroka, usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih dejavnosti, kompetence vzgojiteljev v vrtcu na področju gibanja in vlogo vzgojiteljev pri ustvarjanju gibalnih kompetenc otroka. Namen raziskave v empiričnem delu naloge je bil raziskati vpliv vzgojiteljev na izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v ormoških vrtcih. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, in sicer anketni vprašalnik zaprtega tipa. Vzorec je neslučajnostni iz konkretne populacije strokovnih delavcev zaposlenih v enotah Vrtca Ormož (Ormož, Velika Nedelja, Podgorci), v vrtcu Ivanjkovci, vrtcu Miklavž pri Ormožu in enoti Kog, vrtcu Središče ob Dravi, vrtcu Sveti Tomaž, vrtcu Ljutomer in enoti Gresovščak. Podatki so obdelani kvantitativno in analizirani z deskriptivno statistiko in multivariatno analizo. Ugotovili smo, da so vzgojitelji z visokošolsko izobrazbo pogosteje športno aktivni, ter da so pogosteje športno aktivni mlajši vzgojitelji in pomočniki. Večina vzgojiteljev, ki je v prostem času pogosto športno aktivna, se aktivno vključuje v gibalne aktivnosti otrok.
Ključne besede: gibalne dejavnosti v vrtcu, telesni in gibalni razvoj otrok, usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih dejavnosti, kompetence vzgojitelja, gibalne kompetence otrok
Objavljeno v DKUM: 19.03.2013; Ogledov: 2440; Prenosov: 293
Celotno besedilo (1,56 MB) |
9. KOMPETENCE VZGOJITELJEV IN VZGOJITELJIC PREDŠOLSKIH OTROKNina Skudnik, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Kompetence vzgojiteljev in vzgojiteljic predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem je predstavljen položaj, pomen in vloga vzgojitelja ter položaj predšolske vzgoje, vključno z načeli in cilji ter izobrazbeno strukturo vzgojiteljev na zakonski osnovi. Nato je predstavljena povezava med družbo znanja in kompetencami, ki zajema tudi nove vloge vzgojitelja ter izhodišča za oblikovanje kompetenc. Sledijo različne teorije in opredelitve kompetenc ter predstavitev kompetenc po ravneh. Te zajemajo ključne, splošne in specifične kompetence. Nadalje je predstavljen in razdelan profesionalni razvoj vzgojitelja, ki vključuje izobraževanje, značilnosti in modele ter načela profesionalnega razvoja. Drugi del je empirični. Z anketnimi vprašalniki smo želeli ugotoviti, kako so razvite kompetence vzgojiteljev ter proučiti različne dejavnike, ki k razvoju le-teh prispevajo in vplivajo nanje. Pri tem smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja, proučevanje na nivoju opisovanja stanja. Ugotovili smo, da vzgojitelji svoje kompetence ocenjujejo relativno dobro. Znotraj nekaterih področij se sicer še pojavljajo šibkosti, a se je izkazalo, da se vzgojitelji tega zavedajo. Za najbolj razvito se je pokazalo področje komunikacije in odnosov, najslabše pa so vzgojitelji ocenili področje sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem. Na področju izobraževanja se je pokazalo, da v največji meri k razvoju kompetenc prispeva praksa in izkušnje. Vzgojitelji v splošnem menijo, da se dovolj vključujejo v različne oblike razvijanja lastnih kompetenc. Pri preverjanju povezave med delovno dobo in razvitostjo posameznih področij kompetenc se je pokazalo, da na vseh področjih, razen na področju organizacije in vodenja, obstaja povezava – pri vzgojiteljih z višjo delovno dobo je tudi razvitost kompetenc večja.
Ključne besede: pomen in vloga vzgojitelja, družba znanja, kompetence, ključne kompetence, splošne kompetence, specifične kompetence, profesionalni razvoj (vzgojitelja).
Objavljeno v DKUM: 18.12.2012; Ogledov: 9877; Prenosov: 2240
Celotno besedilo (1,11 MB) |
10. VPLIV VODENE GIBALNE DEJAVNOSTI NA MOTORIČNI RAZVOJ OTROKSabina Gabrovec, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv vodene gibalne dejavnosti na motorični razvoj otrok je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili motorične sposobnosti otrok, podrobneje opisali motorične sposobnosti 5 - 6 let starih otrok, opisali gibalne dejavnosti v vrtcu ter oblike, načrtovanje, izvajanje in pomen evalvacije le teh. Predstavljene so tudi kompetence vzgojitelja za področje gibanja. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, pridobljene s pomočjo pedagoškega eksperimenta, pri katerem so sodelovali otroci iz dveh enot Vrtca Ptuj. Otroci eksperimentalne skupine so bili prisotni pri izvajanju dodatnih vodenih gibalnih dejavnosti s poudarkom na razvijanju gibalnih sposobnosti, otroci kontrolne skupine pa pri teh dejavnostih niso sodelovali. Za merski instrument smo uporabili motorične teste. Rezultati motoričnih testov kažejo, da so otroci, ki so bili deležni redne, načrtovane in vodene gibalne dejavnosti, dosegli boljše rezultate pri finalnem testiranju od otrok, ki teh dejavnosti niso bili deležni. Med spoloma so se pojavile razlike med inicialnim in finalnim merjenjem. Na osnovi t-testa smo ugotovili, da redne vodene gibalne dejavnosti pozitivno vplivajo na motorični razvoj v pedagoškem eksperimentu opazovanih otrok.
Ključne besede: motorične sposobnosti otrok, gibalne dejavnosti v vrtcu, kompetence vzgojitelja za področje gibanje, pedagoški eksperiment
Objavljeno v DKUM: 12.06.2012; Ogledov: 3677; Prenosov: 649
Celotno besedilo (420,77 KB) |
