| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MODEL POVEZANOSTI ORGANIZACIJSKIH VREDNOT IN KOMPETENC VODIJ V GOSTINSKO NASTANITVENI DEJAVNOSTI
Mitja Gorenak, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji proučujemo vpliv organizacijskih vrednot na kompetence vodji. Organizacijske vrednote v disertaciji obravnavamo kot vodila ali smernice, po katerih organizacije delujejo ali pa naj bi delovale, te vrednote so lahko eksplicitno zapisane, lahko pa so tudi implicitno vidne skozi delovanje organizacije. Kompetence v disertaciji opredeljujemo, kot znanja, sposobnosti in veščine, osredotočamo se predvsem na kompetence posameznikov, natančneje vodji, ki usmerjajo delovanje posameznih enot v organizaciji. Na podlagi raziskav, ki so bile že opravljene, smo zasnovali model, s katerim smo merili vpliv organizacijskih vrednot na kompetence vodji. Model smo osnovali na šestih najpogosteje zaznanih organizacijskih vrednotah (kakovost, inovativnost, odgovornost, etičnost, uporabniki in zaposleni) in šestih kompetencah, ki izkazujejo prej omenjene vrednote. Model smo najprej testirali na manjšem vzorcu, ga ustrezno prilagodili in šele nato opravili glavno raziskavo. Glavni vprašanji, ki smo si jih zastavili sta (1) Kolikšna je stopnja povezanosti med organizacijskimi vrednotami in kompetencami vodji in (2) ali obstaja statistično značilna povezanost med organizacijskimi vrednotami in kompetencami vodji? Raziskavo smo izvedli v podjetjih, ki se ukvarjajo z gostinsko nastanitveno dejavnostjo, kjer smo pisno anketo razdelili med 1100 zaposlenih. Vrnjenih smo dobili 388 anketnih vprašalnikov, kar predstavlja 35,27% vseh poslanih vprašalnikov ali 4,26% vseh zaposlenih v izbranem sektorju v Sloveniji. V prvi fazi smo opravili analizo demografskih podatkov, ki potrjuje ustreznost izbranega vzorca v primerjavi s populacijo, opravili smo tudi analizo zanesljivosti merjenja, ki je pokazala, da je bilo le-to zanesljivo. Nadalje smo s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacij in faktorsko analizo izbrali tiste spremenljivke s katerimi smo merili organizacijske vrednote na eni strani in kompetence vodji na drugi strani. Ugotovili smo, da obstoja statistično značilna srednje močna do močna povezanost (najnižja vrednost r = 0,203**, najvišja vrednost r = 0,534**) med proučevanimi pari organizacijskih vrednot in kompetencami, ki izkazujejo omenjene vrednote. Linearna regresija med posameznimi pari neodvisnih spremenljivk (organizacijske vrednote) in odvisnih spremenljivk (kompetence), je pokazala relativno visoke deleže (najmanjša vrednost 3,8%, najvišja vrednost 28,3%) pojasnjene variabilnosti odvisnih spremenljivk s strani neodvisnih spremenljivk. Opravili pa smo tudi hierarhično regresijsko analizo in ugotovili, da lahko ob upoštevanju zaporednega vpliva vseh šestih organizacijskih vrednot (odgovornost, uporabniki, zaposleni, etičnost, kakovost in inovativnost) pojasnimo 44,5% variabilnosti združene spremenljivke kompetence vodij. Te ugotovitve jasno nakazujejo zmerno močno povezanost med organizacijskimi vrednotami in kompetencami vodji. Tako lahko potrdimo, da organizacijske vrednote niso le marketinško orodje, temveč osnova za upravljanje s človeškimi viri v 21. stoletju, kot predlaga teorija managementa vrednot (Managing by values (MBV)).
Ključne besede: organizacijske vrednote, kompetence vodji, model, gostinsko nastanitvena dejavnost.
Objavljeno: 12.06.2013; Ogledov: 2578; Prenosov: 760
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici