| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
STALIŠČA RAZREDNIH UČITELJEV O JEZIKOVNI KOPELI NA RAZREDNI STOPNJI OŠ
Maja Gregorn, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Stališča razrednih učiteljev o jezikovni kopeli v osnovni šoli sem se v teoretičnem delu osredotočila na najnovejše smernice Evropske unije za učenje tujih jezikov na razredni stopnji osnovne šole. Le-te so zelo pomembne za uvajanje novosti v osnovne šole na področju poučevanja tujih jezikov. V nadaljevanju govorim tudi o večjezičnosti in pridobivanju medkulturne kompetence, saj je oboje izjemnega pomena, ko govorimo o jezikovni kopeli. Ker je danes vedno bolj pomembno uvajanje tujega jezika v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja, sem tudi tej temi posvetila posebno poglavje in predstavila, kakšno je poučevanje tujih jezikov v osnovni šoli. V nadaljevanju teoretičnega dela predstavljam zgodovino jezikovne kopeli in njene prednosti. Prav tako pa lahko bralec v moji diplomski nalogi najde razširjenost jezikovne kopeli v svetu, Evropi in v Sloveniji. Ker sem nekaj ur pouka v jezikovni kopeli izvedla tudi sama, v praktičnem delu diplomske naloge opisujem potek in uspešnost takega načina poučevanja tujega jezika. V zadnjem, empiričnem, delu diplomske naloge sem grafično prikazala rezultate študije primera o stališčih razrednih učiteljev o jezikovni kopeli v osnovni šoli, ki sem jo izvedla pri učiteljih, ki se z jezikovno kopeljo vsakodnevno srečujejo, in pri učiteljih, ki jezikovno kopel zelo slabo ali pa sploh ne poznajo.
Ključne besede: tuji jezik, večjezičnost, pridobivanje medkulturne kompetence, zgodnje poučevanje tujega jezika, jezikovna kopel, stališča razrednih učiteljev o jezikovni kopeli.
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 2602; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

2.
KOMPETENCE PROFESORJEV SLOVENŠČINE
Tamara Duh, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu proučujemo kompetence učitelja in njegovo vlogo. Uvod je sestavljen iz razmišljanj, vezanih na osrednjo temo, o kateri teče beseda znotraj diplomskega dela. Nato podrobno raziščemo kompetence na sploh, ključne kompetence in raziskovanje na področju kompetenc. Prav tako opišemo kompetence učitelja in njegovo vlogo, zanimajo nas tudi izhodišča za oblikovanje učiteljskih kompetenc, podrobneje predstavimo postopek oblikovanja učiteljskih kompetenc. Sprašujemo se, katere kompetence lahko razvijemo z izobraževanjem in ali v programih izobraževanja učiteljev pridobimo potrebne kompetence. Natančno so predstavljene kompetence učitelja začetnika in kompetence profesionalno usposobljenega učitelja ter kompetence učinkovitega in neučinkovitega učitelja. Zanimale so nas tudi nekatere nove vloge učiteljev, saj spremembe v družbi povzročajo, da morajo učitelji sprejeti nekatere nove vloge. Na koncu teoretičnega dela so predstavljene kompetence profesorja slovenščine. V empiričnem delu je predstavljen namen, metodologija, spoznanja in ugotovitve raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim so bili anketirani študentje slovenskega jezika s književnostjo, ki so že opravljali vsaj eno obvezno pedagoško prakso. Zanimalo nas je, katere kompetence so si študentje pridobili v času študija in kako označujejo pomen teh kompetenc. Prav tako smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri je študij slovenščine na Filozofski fakulteti UM usposobil študente za poklic učitelja.
Ključne besede: kompetence, ključne kompetence, učiteljske kompetence, učiteljeva vloga, kompetence učitelja začetnika, kompetence profesionalno usposobljenega učitelja, kompetence učinkovitega učitelja, kompetence neučinkovitega učitelja, kompetence profesorja slovenščine, nove vloge učiteljev.
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 2326; Prenosov: 489
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

3.
IZOBRAŽEVANJE ZA VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Katja Krevs, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava izobraževanje za vseživljenjsko izobraževanje v osnovni in srednji šoli. V teoretičnem delu sta natančneje opredeljena pojma vseživljenjsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje. V nadaljevanju obravnava Strategijo vseživljenjskega učenja v Sloveniji, ki jo je leta 2007 izdala posebna komisija, in njene cilje. Analizira tudi cilje v osnovni in srednji šoli, kjer sintagme vseživljenjsko izobraževanje sploh ni. Obravnava ključne kompetence, ki so potrebne za vseživljenjsko izobraževanje, jih definira, predstavi njihove različne značilnosti ter področja uporabe. V nadaljevanju predstavi ključne kompetence in razloži, kako se kompetenca razvija. Predstavi tudi nove kompetence, vloge in metode poučevanja učiteljev, ki so potrebne za izobraževanje učencev za vseživljenjsko izobraževanje. Glavni namen diplomskega dela je proučiti vzgajanje in izobraževanje učencev osnovne šole in dijakov srednjih šol za vseživljenjsko izobraževanje. Zato bomo v nalogi raziskali, kako je to razvito in kako se uresničuje v osnovnem in srednjem izobraževanju. Prav tako nas zanima, ali je izobraževanje za vseživljenjsko izobraževanje kontinuirana skrb osnovnih in srednjih šol in ali obstajajo razlike v osnovni in srednji šoli v izobraževanju za vseživljenjsko izobraževanje.
Ključne besede: vseživljenjsko izobraževanje, vseživljenjsko učenje, ključne kompetence za vseživljenjsko učenje, kompetence učiteljev, osnovna šola, srednja šola.
Objavljeno: 19.04.2011; Ogledov: 2131; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (453,87 KB)

4.
VLOGA IN POMEN STRNJENE PEDAGOŠKE PRAKSE KOT OBLIKE PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA UČITELJEV KEMIJE V BOLONJSKIH PROGRAMIH
Manica Lemut, 2013, diplomsko delo

Opis: Čas strnjene pedagoške prakse bi moral biti namenjen kakovostnemu oblikovanju študenta-učitelja. V času strnjene pedagoške prakse študent učitelj kot praktikant, naj ne samo izvaja, temveč tudi načrtuje in ocenjuje lastno pedagoško delo. Študenta bi bilo potrebno spodbujati k samooblikovanju ciljev strnjene pedagoške prakse, saj jih s postavljanjem le teh, tudi bolj odgovorno uresničuje. Glavni cilj diplomskega dela je bil izdelati profesionaliziran model strnjene pedagoške prakse, s katerim bi pri študentih lahko dosegli tako potrebno samorefleksijo prakse in samousmerjeno spodbujanje kritičnega razmišljanja, uporabo reševanja problemov in inovativnih metod dela ter vseživljenjskega izobraževanja. Uporabljeni sta bili dve raziskovalni metodi. Deskriptivna metoda, uporabljena pri analizi strokovne literature in virov ter eksperimentalna metoda, s katero je bila opravljena analiza aktualnih gradiv strnjene pedagoške prakse na Fakulteti za naravoslovje in matematiko (samoanalize nastopov-kompetence, poročila študentov in opisne ocene mentorjev). Tako sem dobila vpogled v spoznanja o pomenu pedagoške prakse za profesionalni razvoj študentov-učiteljev, se seznanila z značilnostmi sodobnega razvoja izobraževanja učiteljev v Evropi in projektom Tuning ter potrdila predvidevanja o potrebi konkretnejših navodil kot robnemu pogoju, za uspešno izvajanje strnjene pedagoške prakse kot oblike praktičnega usposabljanja študentov- učiteljev.
Ključne besede: Strnjena pedagoška praksa študentov-učiteljev: kompetence, cilji, model, metode dela
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 1174; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (855,49 KB)

5.
DIDAKTIČNO USPOSABLJANJE VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV IN SODELAVCEV Z VIDIKA RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV V VISOKEM ŠOLSTVU
Katarina Aškerc, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo razvoj človeških virov v visokem šolstvu s poudarkom na didaktičnem usposabljanju visokošolskih učiteljev. Poslanstvo slednjih vključuje tako znanstveno-raziskovalno kot tudi pedagoško delovanje, katerega pomemben del je didaktična usposobljenost posameznika. V teoretičnem delu najprej opredelimo razvoj človeških virov v splošnem smislu, cilje, pristope in metode razvoja zaposlenih, koncept učenja, izobraževanja in usposabljanja zaposlenih ter njihov osebni razvoj. V nadaljevanju podrobneje predstavimo pojma izobraževanje in usposabljanje človeških virov, cilje, oblike in metode le-teh, proces usposabljanja ipd. Zaradi osredotočenosti na visokošolsko področje v ločenem poglavju izpostavimo pomen razvoja človeških virov v visokem šolstvu, njihov karierni, strokovni in osebni razvoj, razvoj v kontekstu raziskovalne in pedagoške aktivnosti v visokem šolstvu ipd. V petem poglavju tako na mednarodni kot tudi nacionalni ravni predstavimo pedagoško usposabljanje visokošolskih učiteljev, opredelimo pomen, modele, oblike in pristope pedagoškega usposabljanja ter razvoj pedagoških kompetenc visokošolskega učitelja. V tem kontekstu so predstavljeni dejavnosti poučevanja in učenja ter ukrepi in spodbude razvoja in izboljšanja pedagoškega usposabljanja visokošolskih učiteljev. Ugotavljamo, da so v nekaterih državah prisotni jasni kriteriji usposabljanja visokošolskih učiteljev, medtem ko gre v drugih pogosto za domnevo, da so strokovnjaki določenega znanstveno-raziskovalnega področja sposobni tudi poučevanja tega področja. Na nacionalni in mednarodni ravni lahko na osnovi preučenih virov in literature ter opravljene raziskave trdimo, da je raziskovalni aktivnosti visokošolskega učitelja navadno namenjena vodilna vloga, medtem ko se pedagoški aktivnosti daje manjši pomen. V empiričnem delu magistrske naloge predstavimo raziskavo o didaktičnem usposabljanju visokošolskih učiteljev in sodelavcev v Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da področje delovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev vpliva na način njihove (ne)vključenosti v pedagoško-andragoška izobraževanja in/ali usposabljanja. Čeprav nacionalna visokošolska zakonodaja zahteva opravljeno preizkusno predavanje visokošolskih učiteljev (kot del didaktične usposobljenosti), je bilo z raziskavo ugotovljeno, da slednjega nimajo opravljenega vsi visokošolski učitelji. Z raziskavo smo preverili, ali in kako stopnja in vrsta študijskega programa (visokošolski strokovni, univerzitetni in magistrski študijski program) vplivata na to, kakšen pomen visokošolski učitelji in sodelavci pripisujejo različnim aktivnostim visokošolskih učiteljev in sodelavcev na teh študijskih programih. Delno lahko potrdimo, da je (ne)vključenost visokošolskih učiteljev in sodelavcev v različne vrste pedagoško-andragoškega izobraževanja in/ali usposabljanja povezana z njihovim pripisovanjem pomena didaktičnemu usposabljanju. Na osnovi v teoretičnem in empiričnem delu pridobljenih ugotovitev in zaključkov v sklepnem delu magistrske naloge podamo možne predloge sprememb in izboljšav na področju didaktičnega usposabljanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev.
Ključne besede: didaktično usposabljanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev, razvoj človeških virov v visokem šolstvu, raziskovalna in pedagoška aktivnost v visokem šolstvu, pedagoške kompetence visokošolskega učitelja
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 1520; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
POUČEVANJE ZAČETNEGA NARAVOSLOVJA V KONTEKSTU PROFESIONALNEGA RAZVOJA BODOČIH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
Simona Hribar, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Poučevanje začetnega naravoslovja v kontekstu profesionalnega razvoja bodočih učiteljev razrednega pouka so predstavljene dimenzije profila bodočih učiteljev razrednega pouka o pojmovanju znanosti, njihovo čutno zaznavanje oz. dojemanje pojmovanja znanosti in stališča do poučevanja začetnega naravoslovja pri pouku. V teoretični del je vključena opredelitev pojma začetno naravoslovje, odnos in vloga učiteljev do poučevanja ter strategije, metode in oblike dela pri poučevanju začetnega naravoslovja. Prav tako so zapisane učiteljske kompetence ter dimenzije za proučevanje stališč o pojmovanju znanosti pri začetnem naravoslovju. Predstavljeni so nacionalni standardi znanja začetnega naravoslovja, ob koncu teoretičnega dela pa sta dodani primerjava slovenskih in nekaterih tujih predmetnikov univerzitetnih študijskih programov razrednega pouka in primerjava slovenskih učnih načrtov univerzitetnih študijskih programov razrednega pouka za področje začetnega naravoslovja. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti stališča bodočih učiteljev razrednega pouka do poučevanja začetnega naravoslovja ter njihov odnos do naravoslovja in znanosti nasploh. Izhajali smo iz predvidevanj, opirajoč se na ugotovitve tujih podobnih raziskav. Zanimala so nas stališča študentov v različnih razsežnostih o pojmovanju znanosti, stališča do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti ter stališča do poučevanja začetnega naravoslovja. Pri vseh omenjenih vidikih raziskovalnega problema smo preverjali obstoj razlik glede na študente začetnih in končnih letnikov razrednega pouka ter obstoj razlik glede na okolico. Preverjali smo tudi korelacijo med stališči študentov razrednega pouka do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti in stališči študentov do poučevanja začetnega naravoslovja. Poleg tega smo rezultate slovenskega vzorca populacije primerjali s tujimi raziskavami o stališčih bodočih učiteljev do različnih razsežnosti o pojmovanju znanosti, do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti ter do poučevanja začetnega naravoslovja s študenti razrednega pouka, torej bodočimi učitelji, v Ameriki in Aziji. Uporabili smo lestvico stališč s 66 trditvami, sestavljeno iz treh sklopov vprašanj s petstopenjsko lestvico. Prvi sklop je zajemal 24 trditev o stališčih študentov do različnih razsežnosti o pojmovanju znanosti, drugi 15 trditev stališč študentov do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti, tretji pa 22 trditev o stališčih študentov do poučevanja začetnega naravoslovja. V raziskavo je bilo vključenih 276 študentov prvih in četrtih letnikov razrednega pouka, ki študirajo na vseh treh slovenskih univerzah, v Ljubljani, Kopru in Mariboru. V raziskavi smo ugotovili različna stališča bodočih učiteljev v Sloveniji ter Ameriki in Aziji, medtem ko bistvenih razlik v stališčih med univerzami v isti državi nismo odkrili. Pri ugotavljanju stališč bodočih učiteljev do poučevanja začetnega naravoslovja so tako slovenski kot ameriški študentje pokazali pozitiven premik v odnosu do znanosti. S pozitivnim odnosom in razumevanjem znanosti ter znanstvenih konceptov lahko torej sklepamo, da imajo študentje razrednega pouka dobre predispozicije za učinkovito in produktivno poučevanje naravoslovnih vsebin na poklicni poti.
Ključne besede: bodoči učitelji, začetno naravoslovje, profesionalni razvoj, kompetence učiteljev, razumevanje znanosti
Objavljeno: 28.01.2014; Ogledov: 1593; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (795,65 KB)

7.
Bodoči učitelji in poznavanje (ne)varnosti na spletu
Tomaž Bratina, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Uporaba sodobnih oblik posredovanja učnih vsebin izkorišča možnosti, ki jih ponuja IKT. Komponente IKT, vezane na posredovanje učnih vsebin, uporabljajo računalniška omrežja oziroma splet. Od učiteljev in učencev zato uporaba sodobnih oblik posredovanja učnih vsebin zahteva določeno znanje, ki ni neposredno povezano z učno vsebino. Gre za znanje, povezano z odgovorno in varno uporabo spletnih storitev. Spletne storitve v času študija najpogosteje predstavljajo sistemi za posredovanje in upravljanje z učnimi vsebinami, vendar te niso edine. Varna in odgovorna raba spletnih storitev sodi v okvir digitalnih kompetenc in enako tudi varno obnašanje na spletu. Zmotno je namreč prepričanje, da zgolj poznavanje dela s spletnimi sistemi pomeni tudi njihovo varno uporabo. Varna uporaba spletnih storitev razen digitalne kompetentnosti uporabnika zahteva tudi zavedanje in poznavanje nevarnosti, ki jih delo na spletu prinaša. V članku predstavljamo, kako študenti, bodoči učitelji, poznajo in se zavedajo nevarnosti na spletu.
Ključne besede: izobraževanje učiteljev, digitalna varnost, digitalne kompetence, učne vsebine, IKT, informacijsko-komunikacijska tehnologija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 552; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (163,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Pedagoška praksa z vidika empirično verificirane ocene visokošolskih didaktikov
Branka Čagran, Slavko Cvetek, Marta Otič, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: V uvodu pričujočega članka najprej predstavljamo ključne paradigmatske spremembe na področju izobraževanja učiteljev v sodobnem svetu in posebej novo vlogo pedagoške prakse v programih za izobraževanje učiteljev. Osrednjo pozornost namenjamo v študijskem letu 2004/05 izvedeni študiji primera, katere namen je bil osvetliti pedagoško prakso z vidika izkušenj, pričakovanj in predlogov visokošolskih didaktikov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik s prej preverjenimi merskimi karakteristikami, zbrane podatke pa obdelali na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike. Pridobljena empirična spoznanja narekujejo potrebo po ukrepih, vezanih na prenovo pedagoške prakse. To so: uvajanje hospitacijskih ("kliničnih") šol, prenova obstoječega modela strnjene pedagoške prakse (povečanje obsega ur prakse, časovna razporeditev prakse na vsa leta študija), usposabljanje učiteljev za mentorstvo, ustreznejše vrednotenje dela visokošolskih didaktikov, kontinuirano izpopolnjevanje dokumentacije o pedagoški praksi, povečanje obsega pedagoško-psiholoških in didaktičnih predmetov v programih izobraževanja učiteljev. Skratka, izvedena študija primera opozarja na nujnost prenove pedagoške prakse v skladu s sodobnim, reflektivnim modelom izobraževanja učiteljev.
Ključne besede: izobraževanje učiteljev, modeli izobraževanja, visokošolski didaktiki, kompetence učitelja, pedagoška praksa, študije primerov
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 789; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo

9.
EVALVACIJA RAZPRŠENE PEDAGOŠKE PRAKSE ZA IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV IZ ZGODNJEGA UČENJA TUJEGA JEZIKA
Deja Božič, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Evalvacija razpršene pedagoške prakse za izpopolnjevanje učiteljev iz zgodnjega učenja tujega jezika smo ugotavljali ustreznost razpršene pedagoške prakse Študijskega programa za izpopolnjevanje iz zgodnjega učenja angleščine oz. nemščine, ki ga izvajata Pedagoška fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Spoznanja iz raziskave omogočajo udeležencem, profesorjem na fakultetah, oblikovalcem študijskih programov in drugim zaposlenim v izobraževanju, da se seznanijo s pomenom in z uspešnostjo razpršene pedagoške prakse učiteljev, ki bodo poučevali tuji jezik v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, ter hkrati z odpravo pomanjkljivosti pri nadaljnjem izvajanju študijskih programov. Mnenja o razpršeni pedagoški praksi so bila pridobljena s pomočjo samorefleksivnega vprašalnika, ki so ga izpolnili udeleženci razpršene pedagoške prakse na Univerzi v Mariboru. Analize rezultatov so vezane na izkušnje pri razpršeni pedagoški praksi, posebej na načrtovanje in izvedbo učnih ur v tujem jeziku. Sledi analiza kompetenc, ki jih udeleženci pridobijo med prakso, ter predlogov za izboljšanje razpršene pedagoške prakse. Nazadnje so predstavljene še ugotovitve udeležencev o lastni kompetentnosti za poučevanje tujega jezika v otroštvu. Ugotovitve so pokazale, da so udeleženci izobraževanja v veliki meri zadovoljni s potekom razpršene pedagoške prakse in se čutijo kompetentne za poučevanje tujega jezika v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole po opravljenih obveznostih. Kljub temu pa so imeli nekaj težav med opravljanjem prakse, kar se odraža tudi v predlogih za izboljšanje prakse, ki naj bodo osnova za izboljšanje nadaljnjega izvajanja programa izpopolnjevanja izobrazbe iz zgodnjega učenja tujega jezika.
Ključne besede: pedagoška praksa, samorefleksija, zgodnje poučevanje, program izpopolnjevanja, kompetence učiteljev, tuji jezik
Objavljeno: 17.12.2015; Ogledov: 744; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (518,09 KB)

10.
Mnenje osnovnošolskih učiteljev o usposobljenosti za sodelovanje s starši
Kristina Šrot, Nataša Rizman Herga, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavljamo rezultate raziskave glede usposobljenosti učiteljev prvega in drugega triletja osnovne šole za sodelovanje s starši. Preverili smo, s kakšnimi težavami se učitelji najpogosteje srečujejo v odnosih s starši, na kakšne načine se z njimi soočajo in kako jih poskušajo obvladovati. Pri tem so nas zanimale razlike glede na delovno dobo učiteljev in šolsko okolje, v katerem poučujejo. Anketirani učitelji menijo, da se za delo s starši v dodiplomskem izobraževanju niso dovolj strokovno usposobili in da jim primanjkuje vrsta kompetenc, ki bi jim sodelovanje s starši olajšale. Glede na rezultate raziskave anketiranih učiteljev – učitelji v srečanjih s starši zaznavajo pripravljenost staršev na konstruktiven pogovor, tudi precenjevanje staršev sposobnosti njihovega otroka, nemoč staršev v pogovorih o njihovih otrocih ter celo elemente agresivnega obnašanja – podajamo smernice, ki bi lahko doprinesle k izboljšanju konkretne situacije. V učeči se družbi postajajo kompetence učiteljev kompleksnejše, kar zahteva njihovo stalno strokovno izpopolnjevanje, izobraževanje ter sledenje sodobnim izobraževalnim in vzgojnim trendom. Obenem pa se zavedamo, da je komunikacija dvosmeren in soodvisen proces, zato moramo ob kompetencah učitelja upoštevati tudi kompetence staršev in njihov doprinos h kakovostnemu sodelovanju in dobri komunikaciji.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, kompetence učiteljev, sodelovanje s starši, odnosi, ovire v komunikaciji
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1043; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (838,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici