| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Učiteljevo razumevanje pomena otrokove likovne govorice v komunikacijksem modelu književne vzgoje
Kristina Šrot, 2020, doktorska disertacija

Opis: Temeljni cilj doktorske disertacije je bil opisati metodo vizualnega odziva (MVO) na primeru pravljice Zgodba o kajmanu (Afriške pripovedke, 1976, str. 56–60) in jo preveriti v kontekstu razvijanja recepcijske vloge učencev, preučiti učiteljevo kompetenco uporabe metode vizualnega odziva za razvijanje učenčeve zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja literarnih besedil in na podlagi tega presoditi o upravičenosti vključevanja te vsebine v kurikulum univerzitetnega in/ali permanentnega izobraževanja učiteljev. Zastavljeni problem je bil opazovan v okviru medpredmetne povezave književnosti in likovne umetnosti, saj je mogoče le v povezavi doseči optimalno izrabo estetsko oblikovanih govoric kot didaktične poti (metode) za eksternalizacijo učenčevega dialoga z literarnim besedilom. Teze doktorske disertacije temeljijo na teoretičnih izhodiščih psihonaratologije, poznavanju zakonitosti otrokovega recepcijskega razvoja, didaktiki mladinske književnosti, likovni teoriji ter didaktiki likovne umetnosti. Iz teoretičnih izhodišč izluščimo, da bi učenec za polno upovedovanje literarnoestetskega doživetja potreboval veliko širše besedišče, kot ga ima na aktualni stopnji kognitivnega razvoja (odsotnost zmožnosti abstraktnega mišljenja) in kot ga ima na aktualni stopnji jezikovnega razvoja. Pot, ki učencu omogoči, da z lastno dejavnostjo razvija zmožnost logičnega mišljenja, upovedovalno zmožnost in zmožnost ustvarjalnega dialoga z literarnim besedilom, izhaja iz vizualne komunikacije in z njo povezane učiteljeve kompetence za poznavanje zakonitosti večkodnih besedil. Ob številnih zahtevanih kompetencah učitelja si zastavimo vprašanje, do katere mere so učitelji kompetentni uporabljati nejezikovne semiotične funkcije, ki zahtevajo poznavanje različnih strok in njihovih zakonitosti. Metodološko smo k raziskovanju pristopili s kombinacijo kvalitativnega in kvantitativnega načina raziskovanja. Uporaba obeh pristopov je smiselna, saj se postopki dopolnjujejo in presegajo pomanjkljivosti zgolj ene vrste pedagoškega raziskovanja. Glavne ugotovitve raziskave so: 1. Opazovanje, kako kvalitetno je učenec zmožen opravljati recepcijsko vlogo v ustvarjalnem dialogu z literarnim besedilom, in sicer na primeru pravljice tujega civilizacijskega kroga, ko se učitelj z njim sporazumeva s pomočjo besed (jezika), nam omogoči, da s pomočjo analiziranja kompleksnih konvencionalnih znakov (besed), ki nastopajo v funkciji opisovanja in pripovedovanja, razberemo učenčevo razumevanje karakterjev književnih oseb in s tem povezanega etičnega sporočila pravljice. 2. Ob preverjanju razumevanja karakterjev književnih oseb, presojanja etičnosti njihovega ravnanja in razumevanja modalnosti besedila s pomočjo jezikovnih sredstev se zdi, kot da so učenci zgrešili etično sporočilo pravljice tujega civilizacijskega kroga. 3. Preverjanje učenčeve recepcije etičnega sporočila pravljice tujega civilizacijskega kroga, ko učitelj uporabi ilustracijo književne osebe (metodo likovnega odziva učenca na besedilo) kot didaktično pot (metodo) za eksternalizacijo učenčevega dialoga z literarnim besedilom, dokazuje, da so učenci sposobni dojeti etično sporočilo pravljice tujega civilizacijskega kroga. Učenci so ob uporabi nejezikovnih semiotičnih funkcij – s pomočjo kompleksnih slikovnih znakov – sposobni upovediti modrost etičnega sporočila pravljice z drugega konca sveta. Sodbe učencev razberemo iz risb, ki jih naslikajo učenci, interpretacijo pa podkrepimo s pomočjo analize polstrukturiranega intervjuja. 4. Preverjanje učiteljeve kompetence prepoznavanja eksternaliziranih sodb učencev s pomočjo opazovanja, analize in interpretacije risbe z likovnopedagoškega vidika ter ugotavljanje, do katere mere je učitelj usposobljen za uporabo metode vizualnega odziva učenčevega literarnega sporočila, pokaže, da so učitelji le delno usposobljeni za interpretacijo slike učencev z likovnopedagoškega vidika in s tem za uporabo produktivne književnodidaktične metode vizualnega odziva v did
Ključne besede: literarna recepcija, psihonaratologija, poustvarjalna književnodidaktična metoda vizualnega odziva, kompetence učiteljev razrednega pouka, interpretacija ilustracije (slike)
Objavljeno: 10.08.2020; Ogledov: 229; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (4,51 MB)

2.
Kompetence razrednih učiteljev za poučevanje predmeta šport
Klara Todorović, 2018, magistrsko delo

Opis: Glavni namen študije je bil raziskati kompetence učiteljev razrednega pouka za poučevanje predmeta šport, pri čemer smo preverili, ali se učitelji razrednega pouka čutijo dovolj kompetentni za izvajanje predmeta šport, kako na kompetentnost vplivajo posamezni dejavniki, kje so pridobili ustrezne kompetence in kako jih nadgrajujejo. Študija je temeljila na neslučajnostnem namenskem vzorcu in je vključevala 140 učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo tudi šport. Zbiranje podatkov je potekalo na osnovnih šolah v Podravju, v obliki anketnega vprašalnika, pri čemer smo za namene analize uporabili 110 v popolnoma izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Podatke smo obdelali na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike, pri čemer smo uporabili statistični program SPSS. Rezultati prikazujejo, da se učitelji razrednega pouka ocenjujejo kot kompetentne za poučevanje predmeta šport, posledično pa ugotavljamo, da razvitost lastnih kompetenc vrednotijo relativno visoko. Učitelji pri sebi še ugotavljajo šibkosti na določenih vsebinskih področjih predmeta kot so gimnastika, ples in plavanje, ter se zavedajo pomembnosti razvoja in nadgradnje kompetenc. Kljub zavedanju šibkih področij in želji po izboljšanju kompetentnosti, je prisotnost na dodatnih strokovnih izobraževanjih še zmeraj prešibka. Učitelji se najraje poslužujejo izobraževanj s pomočjo strokovne literature in sodelovanja s športnimi pedagogi, ter kažejo zadovoljstvo z obsegom ponudbe dodatnih izobraževalnih programov. Novosti redno prenašajo v prakso.
Ključne besede: Kompetence, kompetence razrednih učiteljev za poučevanje predmeta šport, predmet šport, dodatna strokovna izobraževanja in usposabljanja.
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 491; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
Vloga klavirja pri pouku glasbene umetnosti na osnovni šoli
Barbara Rošer, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi v prvem delu predstavljamo klavir na splošno, v nadaljevanju pa na podlagi analiz učnih gradiv za predmet Glasbena umetnost avtorice Albince Pesek izpostavljamo pomen in njegovo vlogo na osnovi partitur, ki so objavljene v učbenikih. V drugem, empiričnem delu analitično predstavljamo vlogo klavirja z vidika glasbeno pedagoške prakse. S pomočjo ankete preverjamo postavljene hipoteze in izpostavljamo, na podlagi pridobljenih podatkov, uporabnost klavirja pri pouku na osnovni šoli v povezavi s kompetencami učiteljev glasbene umetnosti v kontekstu klavirske igre. V nalogi ugotavljamo, da je klavir osnovni in nepogrešljiv inštrument v vseh treh izobraževalnih obobjih glasbenega izobraževanja na osnovni šoli. Ugotavljamo tudi, da je pri glasbenem pouku pogosteje uporabljen na predmetni stopnji in to največkrat za učenje melodij pesmic. Kompetence učiteljev v kontekstu klavirske igre se sicer izboljšujejo, to pa posledično povečuje njegovo vlogo v glasbeno pedagoški praksi in še posebej pri pouku glasbene umetnosti v osnovni šoli.
Ključne besede: Klavir, partitura, vzgojno izobraževalna obdobja, uporabnost klavirja, stopnja glasbenega izobraževanja, kompetence učiteljev glasbene umetnosti.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 352; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

4.
Analiza potenciala e-izobraževanja učiteljev strokovnih modulov v srednjem strokovnem izobraževanju
Klavdija Živko Pal, 2016, magistrsko delo

Opis: Sodobna šola, v kateri se izvaja sodobni pouk, potrebuje sodobnega učitelja, ki bo znal in zmogel zahtevane vsebine smiselno predstaviti učencem in dijakom v ustreznem spletnem učnem okolju ter pri tem izkoristiti prednosti in potenciale sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Inovativno šolo sestavljajo inovativni učitelji, ki v novih vlogah mentorjev in usmerjevalcev znanja spodbujajo problemsko reševanje nalog, izkustveno učenje, timsko delo, medsebojno pomoč in samostojno e-učenje. V vzgojno-izobraževalno delo smiselno umeščajo e-vsebine in e-gradiva, sodobno IKT-opremo, spletne aplikacije ter družbena omrežja, sledijo trendom, dinamiki in pristopom sodobnega poučevanja in učenja, z zavedanjem, da imajo najpomembnejšo vlogo v procesu izobraževanja e-kompetentni otroci in mladostniki. Za učitelja se pričakuje, da ima dobro razvite digitalne kompetence, ki jih ni pridobil le s prebiranjem knjig ali brskanjem po spletu, temveč z zavestnim spodbujanjem lastnega profesionalnega razvoja v obliki stalnih dodatnih strokovnih izobraževanj in usposabljanj. Ni dovolj, da zna učitelj sodobno IKT uporabljati, pomembnejše je, da je z njeno uporabo pri svojem delu ustvarjalnejši, inovativnejši in uspešnejši. Učiteljem je treba ponuditi ustrezne programe nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja, ki bodo zasledovali moderne učne pristope, vključevali inovativna spletna orodja in razvijali digitalne kompetence. Za pripravo zanimivih izobraževanj, ki bodo navdušila in spodbudila učitelje strokovnih modulov za sodelovanje, je smiselno upoštevati značilnosti, želje in potrebe te izbrane ciljne skupine. Kot rezultat raziskovanja smo pripravili inovativni predlog za izvajanje dodatnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja učiteljev strokovnih modulov, ki poučujejo v programih srednjega strokovnega izobraževanja. Inovativni predlog, zasnovan po principih e-izobraževanja, zasleduje diferencirano izobraževanje, skladno z njihovimi potrebami, željami, podprto s pričakovanji in zahtevami primarne stroke učiteljev strokovnih modulov.
Ključne besede: e-izobraževanje, učitelji strokovnih modulov, profesionalni razvoj učitelja, e-kompetence, inovativni pristopi v izobraževanju učiteljev
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 762; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

5.
Stališča osnovnošolskih učiteljev slovenščine do lastnega pedagoškega poklica
Ninetta Gnidovec Rozman, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo stališča osnovnošolskih učiteljev do lastnega pedagoškega poklica. Prvi del diplomskega dela predstavlja teoretičen okvir za empirično raziskavo. Znotraj tega smo opisali učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj in t. i. (profesionalni) učiteljski stres. Na kratko smo predstavili tudi predmet slovenščine v osnovni šoli ter poklic slovenista − učitelja, ki poučuje slovenščino. Drugi del diplomskega dela temelji na empirični raziskavi, katere namen je bil raziskati: učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj, učiteljski stres oz. stres, ki se pojavlja na delovnem mestu, mnenja učiteljev slovenščine o lastnem poklicu ter njihovo delo pri pouku slovenščine. Za raziskavo smo sestavili anketni vprašalnik, ki je bil smiselno − glede na problematiko − razdeljen na štiri sklope in začetni uvodni del, ki je zajemal navodila in osnovne podatke učiteljev: spol, starost in delovno dobo. Osnovno populacijo, ki smo jo preučevali, predstavljajo učitelji dolenjske, posavske, osrednje, zasavske in savinjske regije. V raziskavi je sodelovalo 50 učiteljev. Izsledki te so pokazali, da se učitelji slovenščine v največji meri uporabljajo demokratičnega stila poučevanja, medtem ko svoj profil označujejo z visoko stopnjo pedagoške in splošne kompetentnosti, kar nakazuje na njihovo strokovnost in človeškost hkrati. Velik pomen pripisujejo povratnim informacijam, ki jih prejmejo s strani učencev. Svoje spretnosti poučevanja so v celoti ocenili kot skorajda izjemne; najbolj je izstopala spretnost samozavestnega podajanja snovi. Učitelji, ki slovenščino poučujejo v osnovni šoli, se čutijo popolnoma avtonomne pri izbiri metod in oblik dela ter izbiri učnih pripomočkov. Podatki so v nadaljevanju raziskave pokazali, da učitelji slovenščine t. i. ''šolski stres'' v največji meri doživljajo pri preverjanju in ocenjevanju znanja ter ponavljajočih se slabih ocenah in neuspehih učencev. Najpogosteje ga zaznavajo na čustvenem področju, kot posledico pa v največjem številu navajajo jok. V stresnih situacijah se ti sproščajo s pogovorom ob kavi; tako da se zaupajo partnerju, prijatelju ali sodelavcu. Ugotovili smo tudi, da učitelji na svoj poklic niso ravno najbolj ponosni, vendarle pa jih ta osrečuje. Tudi za odločitev istega poklica bi se večina odločila še enkrat. O sebi menijo, da so odlični pedagogi ter da je njihov poklic premalo cenjen in preslabo plačan. Raziskali smo tudi naklonjenost učiteljev slovenščine jezikovnemu in književnemu pouku, bodisi zaradi pisanja priprav, ocenjevanja, poučevanja, izbire vsebin in učbenikov; izkazalo se je, da povsod prednjači književnost. Tudi mnenje učiteljev o tem, katero vrsto pouka imajo rajši učenci, je naklonjeno književnosti.
Ključne besede: poklic učitelja slovenščine, profesionalni razvoj, kompetence oz. učiteljeve spretnosti, avtonomija, stres učiteljev in učencev, jezikovni in književni pouk
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 1091; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (14,46 MB)

6.
Mnenje osnovnošolskih učiteljev o usposobljenosti za sodelovanje s starši
Kristina Šrot, Nataša Rizman Herga, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavljamo rezultate raziskave glede usposobljenosti učiteljev prvega in drugega triletja osnovne šole za sodelovanje s starši. Preverili smo, s kakšnimi težavami se učitelji najpogosteje srečujejo v odnosih s starši, na kakšne načine se z njimi soočajo in kako jih poskušajo obvladovati. Pri tem so nas zanimale razlike glede na delovno dobo učiteljev in šolsko okolje, v katerem poučujejo. Anketirani učitelji menijo, da se za delo s starši v dodiplomskem izobraževanju niso dovolj strokovno usposobili in da jim primanjkuje vrsta kompetenc, ki bi jim sodelovanje s starši olajšale. Glede na rezultate raziskave anketiranih učiteljev – učitelji v srečanjih s starši zaznavajo pripravljenost staršev na konstruktiven pogovor, tudi precenjevanje staršev sposobnosti njihovega otroka, nemoč staršev v pogovorih o njihovih otrocih ter celo elemente agresivnega obnašanja – podajamo smernice, ki bi lahko doprinesle k izboljšanju konkretne situacije. V učeči se družbi postajajo kompetence učiteljev kompleksnejše, kar zahteva njihovo stalno strokovno izpopolnjevanje, izobraževanje ter sledenje sodobnim izobraževalnim in vzgojnim trendom. Obenem pa se zavedamo, da je komunikacija dvosmeren in soodvisen proces, zato moramo ob kompetencah učitelja upoštevati tudi kompetence staršev in njihov doprinos h kakovostnemu sodelovanju in dobri komunikaciji.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, kompetence učiteljev, sodelovanje s starši, odnosi, ovire v komunikaciji
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1543; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (838,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
EVALVACIJA RAZPRŠENE PEDAGOŠKE PRAKSE ZA IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV IZ ZGODNJEGA UČENJA TUJEGA JEZIKA
Deja Božič, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Evalvacija razpršene pedagoške prakse za izpopolnjevanje učiteljev iz zgodnjega učenja tujega jezika smo ugotavljali ustreznost razpršene pedagoške prakse Študijskega programa za izpopolnjevanje iz zgodnjega učenja angleščine oz. nemščine, ki ga izvajata Pedagoška fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Spoznanja iz raziskave omogočajo udeležencem, profesorjem na fakultetah, oblikovalcem študijskih programov in drugim zaposlenim v izobraževanju, da se seznanijo s pomenom in z uspešnostjo razpršene pedagoške prakse učiteljev, ki bodo poučevali tuji jezik v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, ter hkrati z odpravo pomanjkljivosti pri nadaljnjem izvajanju študijskih programov. Mnenja o razpršeni pedagoški praksi so bila pridobljena s pomočjo samorefleksivnega vprašalnika, ki so ga izpolnili udeleženci razpršene pedagoške prakse na Univerzi v Mariboru. Analize rezultatov so vezane na izkušnje pri razpršeni pedagoški praksi, posebej na načrtovanje in izvedbo učnih ur v tujem jeziku. Sledi analiza kompetenc, ki jih udeleženci pridobijo med prakso, ter predlogov za izboljšanje razpršene pedagoške prakse. Nazadnje so predstavljene še ugotovitve udeležencev o lastni kompetentnosti za poučevanje tujega jezika v otroštvu. Ugotovitve so pokazale, da so udeleženci izobraževanja v veliki meri zadovoljni s potekom razpršene pedagoške prakse in se čutijo kompetentne za poučevanje tujega jezika v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole po opravljenih obveznostih. Kljub temu pa so imeli nekaj težav med opravljanjem prakse, kar se odraža tudi v predlogih za izboljšanje prakse, ki naj bodo osnova za izboljšanje nadaljnjega izvajanja programa izpopolnjevanja izobrazbe iz zgodnjega učenja tujega jezika.
Ključne besede: pedagoška praksa, samorefleksija, zgodnje poučevanje, program izpopolnjevanja, kompetence učiteljev, tuji jezik
Objavljeno: 17.12.2015; Ogledov: 914; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (518,09 KB)

8.
Pedagoška praksa z vidika empirično verificirane ocene visokošolskih didaktikov
Branka Čagran, Slavko Cvetek, Marta Otič, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: V uvodu pričujočega članka najprej predstavljamo ključne paradigmatske spremembe na področju izobraževanja učiteljev v sodobnem svetu in posebej novo vlogo pedagoške prakse v programih za izobraževanje učiteljev. Osrednjo pozornost namenjamo v študijskem letu 2004/05 izvedeni študiji primera, katere namen je bil osvetliti pedagoško prakso z vidika izkušenj, pričakovanj in predlogov visokošolskih didaktikov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik s prej preverjenimi merskimi karakteristikami, zbrane podatke pa obdelali na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike. Pridobljena empirična spoznanja narekujejo potrebo po ukrepih, vezanih na prenovo pedagoške prakse. To so: uvajanje hospitacijskih ("kliničnih") šol, prenova obstoječega modela strnjene pedagoške prakse (povečanje obsega ur prakse, časovna razporeditev prakse na vsa leta študija), usposabljanje učiteljev za mentorstvo, ustreznejše vrednotenje dela visokošolskih didaktikov, kontinuirano izpopolnjevanje dokumentacije o pedagoški praksi, povečanje obsega pedagoško-psiholoških in didaktičnih predmetov v programih izobraževanja učiteljev. Skratka, izvedena študija primera opozarja na nujnost prenove pedagoške prakse v skladu s sodobnim, reflektivnim modelom izobraževanja učiteljev.
Ključne besede: izobraževanje učiteljev, modeli izobraževanja, visokošolski didaktiki, kompetence učitelja, pedagoška praksa, študije primerov
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1206; Prenosov: 46
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Bodoči učitelji in poznavanje (ne)varnosti na spletu
Tomaž Bratina, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Uporaba sodobnih oblik posredovanja učnih vsebin izkorišča možnosti, ki jih ponuja IKT. Komponente IKT, vezane na posredovanje učnih vsebin, uporabljajo računalniška omrežja oziroma splet. Od učiteljev in učencev zato uporaba sodobnih oblik posredovanja učnih vsebin zahteva določeno znanje, ki ni neposredno povezano z učno vsebino. Gre za znanje, povezano z odgovorno in varno uporabo spletnih storitev. Spletne storitve v času študija najpogosteje predstavljajo sistemi za posredovanje in upravljanje z učnimi vsebinami, vendar te niso edine. Varna in odgovorna raba spletnih storitev sodi v okvir digitalnih kompetenc in enako tudi varno obnašanje na spletu. Zmotno je namreč prepričanje, da zgolj poznavanje dela s spletnimi sistemi pomeni tudi njihovo varno uporabo. Varna uporaba spletnih storitev razen digitalne kompetentnosti uporabnika zahteva tudi zavedanje in poznavanje nevarnosti, ki jih delo na spletu prinaša. V članku predstavljamo, kako študenti, bodoči učitelji, poznajo in se zavedajo nevarnosti na spletu.
Ključne besede: izobraževanje učiteljev, digitalna varnost, digitalne kompetence, učne vsebine, IKT, informacijsko-komunikacijska tehnologija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 975; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (163,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
POUČEVANJE ZAČETNEGA NARAVOSLOVJA V KONTEKSTU PROFESIONALNEGA RAZVOJA BODOČIH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
Simona Hribar, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Poučevanje začetnega naravoslovja v kontekstu profesionalnega razvoja bodočih učiteljev razrednega pouka so predstavljene dimenzije profila bodočih učiteljev razrednega pouka o pojmovanju znanosti, njihovo čutno zaznavanje oz. dojemanje pojmovanja znanosti in stališča do poučevanja začetnega naravoslovja pri pouku. V teoretični del je vključena opredelitev pojma začetno naravoslovje, odnos in vloga učiteljev do poučevanja ter strategije, metode in oblike dela pri poučevanju začetnega naravoslovja. Prav tako so zapisane učiteljske kompetence ter dimenzije za proučevanje stališč o pojmovanju znanosti pri začetnem naravoslovju. Predstavljeni so nacionalni standardi znanja začetnega naravoslovja, ob koncu teoretičnega dela pa sta dodani primerjava slovenskih in nekaterih tujih predmetnikov univerzitetnih študijskih programov razrednega pouka in primerjava slovenskih učnih načrtov univerzitetnih študijskih programov razrednega pouka za področje začetnega naravoslovja. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti stališča bodočih učiteljev razrednega pouka do poučevanja začetnega naravoslovja ter njihov odnos do naravoslovja in znanosti nasploh. Izhajali smo iz predvidevanj, opirajoč se na ugotovitve tujih podobnih raziskav. Zanimala so nas stališča študentov v različnih razsežnostih o pojmovanju znanosti, stališča do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti ter stališča do poučevanja začetnega naravoslovja. Pri vseh omenjenih vidikih raziskovalnega problema smo preverjali obstoj razlik glede na študente začetnih in končnih letnikov razrednega pouka ter obstoj razlik glede na okolico. Preverjali smo tudi korelacijo med stališči študentov razrednega pouka do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti in stališči študentov do poučevanja začetnega naravoslovja. Poleg tega smo rezultate slovenskega vzorca populacije primerjali s tujimi raziskavami o stališčih bodočih učiteljev do različnih razsežnosti o pojmovanju znanosti, do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti ter do poučevanja začetnega naravoslovja s študenti razrednega pouka, torej bodočimi učitelji, v Ameriki in Aziji. Uporabili smo lestvico stališč s 66 trditvami, sestavljeno iz treh sklopov vprašanj s petstopenjsko lestvico. Prvi sklop je zajemal 24 trditev o stališčih študentov do različnih razsežnosti o pojmovanju znanosti, drugi 15 trditev stališč študentov do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti, tretji pa 22 trditev o stališčih študentov do poučevanja začetnega naravoslovja. V raziskavo je bilo vključenih 276 študentov prvih in četrtih letnikov razrednega pouka, ki študirajo na vseh treh slovenskih univerzah, v Ljubljani, Kopru in Mariboru. V raziskavi smo ugotovili različna stališča bodočih učiteljev v Sloveniji ter Ameriki in Aziji, medtem ko bistvenih razlik v stališčih med univerzami v isti državi nismo odkrili. Pri ugotavljanju stališč bodočih učiteljev do poučevanja začetnega naravoslovja so tako slovenski kot ameriški študentje pokazali pozitiven premik v odnosu do znanosti. S pozitivnim odnosom in razumevanjem znanosti ter znanstvenih konceptov lahko torej sklepamo, da imajo študentje razrednega pouka dobre predispozicije za učinkovito in produktivno poučevanje naravoslovnih vsebin na poklicni poti.
Ključne besede: bodoči učitelji, začetno naravoslovje, profesionalni razvoj, kompetence učiteljev, razumevanje znanosti
Objavljeno: 28.01.2014; Ogledov: 1926; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (795,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici