Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Za zagotavljanje kakovostne in varne obravnave je poleg skrbi za pacienta pomembno tudi dokumentiranje obravnave. Učinkovitost elektronskega zapisa zdravstvene nege (EZZN) je pomemben element pri prepoznavanju in obravnavi pacientovih potreb, vendar pa lahko pomanjkljiva tehnološka kompetentnost zaposlenih v zdravstveni negi privede do pretiranega osredotočanja na uporabo EZZN, kar lahko negativno vpliva na skrbno obravnavo pacienta. Namen doktorske disertacije je bil raziskati učinkovitost EZZN, skrbna ravnanja zaposlenih in tehnološko kompetentnost v zdravstveni negi ter ugotoviti povezave med njimi pri uporabi EZZN. Metode: Uporabili smo zaporedni pojasnjevalni načrt raziskav mešanih metod, izveden med zaposlenimi v zdravstveni negi v štirih slovenskih bolnišnicah, ki uporabljajo enak EZZN. Raziskava je potekala od julija 2021 do julija 2023. Pred glavno raziskavo smo izvedli pilotno raziskavo. Kvantitativne podatke smo zbrali s tremi validiranimi vprašalniki ter jih analizirali z uporabo metod opisne in sklepne statistike. Analiza literature in nato kvantitativnega dela raziskave je bila osnova za oblikovanja vodila za intervju v kvalitativnem delu raziskave, ker smo podatke zbrali z delno strukturiranimi intervjuji. Za analizo podatkov smo uporabili metodo utemeljene teorije. Kvantitativni in kvalitativni del raziskave smo združili v fazi integracije, analizirani kvalitativni rezultati so nam služili kot pomoč pri razlagi ali nadgradnji kvantitativnih rezultatov. Rezultati: Učinkovitost EZZN je statistično značilno pozitivno povezana s časom od začetka njegove implementacije v bolnišnično okolje (p < 0,05) in stopnjo zaznavanja tehnološke kompetentnosti v zdravstveni negi (p < 0,05). Zaznana tehnološka kompetentnost je pozitivno povezana z zaznavanjem skrbnih ravnanj v bolnišničnem okolju, kjer se uporablja EZZN (p < 0,05). V okviru kvalitativne raziskave smo oblikovali glavno kategorijo, sedem kategorij in petnajst podkategorij. Model je vključeval vzročne pogoje (pomanjkljiva učinkovitost EZZN), kontekstualne pogoje (vključitev EZZN v bolnišnično okolje) in posredne pogoje (obravnava pacienta), ki vplivajo na pojav pomanjkljivega dokumentiranja individualne in celostne obravnave. Oblikovali smo akcijske/integracijske strategije za obvladovanje tega pojava, ki vključujejo tehnološko kompetentnost, skrb za pacienta in dokumentiranje, z rezultati v obliki izboljšane osredotočenosti na uporabo EZZN pri skrbi za pacienta in dokumentiranju celostne obravnave. Po integraciji kvantitativnih in kvalitativnih podatkov smo identificirali pet komponent: (1) pomanjkljivosti pri implementaciji v bolnišničnem okolju, (2) prednosti in pomanjkljivosti uporabe EZZN, (3) učinkovitost EZZN, (4) tehnološko kompetentna uporaba EZZN za dokumentiranje individualne in celostne obravnave pacienta, (5) skrb za pacienta in dokumentiranje obravnave. Razprava in sklep: Uporaba EZZN v bolnišničnem okolju je razkrila tako prednosti kot pomanjkljivosti uporabe, ki so večinoma povezane s pomanjkljivo implementacijo EZZN. Sinergija med skrbjo za pacienta, tehnološko kompetentnostjo in učinkovitostjo EZZN je ključna za ustrezno dokumentiranje individualne in celostne obravnave pacienta. Vrzeli v teh komponentah lahko vodijo do pomanjkljivosti v obravnavi pacientov in nepopolnemu dokumentiranju z uporabo EZZN.
Ključne besede: skrb za pacienta, učinkovitost elektronskega zapisa, raziskave mešanih metod, tehnološke kompetence, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 20.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (4,92 MB)

Opis: Kadrovske kompetence so ključni temelj uspešnega delovanja podjetja, saj vplivajo na kakovost in učinkovitost upravljanja človeških virov. Od kadrovske službe je odvisno, kako uspešno bo podjetje izvajalo selekcijske postopke, načrtovalo razvoj kadrov ter skrbelo za njihovo usposabljanje. V večjih podjetjih te naloge opravljajo specializirani kadroviki, v manjših podjetjih pa to vlogo pogosto prevzamejo vodje ali drugi zaposleni. Pomembno je, da se selekcijski postopki izvajajo sistematično in kakovostno, saj to vpliva na dolgoročno uspešnost podjetja in zadovoljstvo zaposlenih. V magistrski nalogi bomo v prvem delu predstavili teoretične osnove, kjer bomo obravnavali kompetence, njihovo razvrščanje in merjenje ter pomen kompetenčnih modelov v podjetjih. Dotaknili se bomo tudi vpliva generacijskih razlik na trg dela. Opisali bomo generacije "Baby boom", X, Y in Z ter analizirali njihove značilnosti, pričakovanja in prilagajanje delovnemu okolju. Poudarek bo na tem, kako podjetja upravljajo večgeneracijske time in kako se prilagajajo potrebam različnih generacij. V drugem delu bomo na podlagi ankete, ki so jo izpolnjevali kadroviki prek aplikacije 1KA, analizirali rezultate s pomočjo programa SPSS. Cilj raziskave je ugotoviti oceno kadrovikov glede spreminjanja kadrovskih kompetenc v zadnjih 10 letih ter ali se je način ugotavljanja ključnih kompetenc prav tako spreminjal. Preverili bomo tudi hipotezi, da kadroviki v podjetjih bolje ocenjujejo uporabo kompetenčnega modela kot kadroviki v kadrovskih agencijah ter da je najpomembnejša kompetenca kadrovskega vodje pri vodenju večgeneracijskega kadra »reševanje konfliktov«. Na podlagi analize podatkov bomo podali zaključke in priporočila za učinkovitejše upravljanje kompetenc v sodobnem delovnem okolju.
Ključne besede: kadrovik, kompetence, generacije na trgu dela, vodenje
Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: Digitalne kompetence so zdaj bistvenega pomena za uspeh na delovnem mestu, v šoli in v vsakdanjem življenju v današnjem digitalnem okolju. Tema diplomskega dela je primerjava digitalnih kompetenc slovenskih in srbskih študentov. V tej raziskavi je analiziranih osem primarnih digitalnih kompetenc, kot jih opisujejo trenutne teorije in študije. Raziskovalna vprašanja, na katera smo poskušali odgovoriti z anketo kot raziskovalno metodo, so: • Kakšna je stopnja digitalnih kompetenc med študenti v Sloveniji? • Kakšna je stopnja digitalnih kompetenc med študenti v Srbiji? • Ali obstajajo razlike v ravni digitalnih kompetenc med študenti v Sloveniji in Srbiji? Metodologija je vključevala anketiranje študentov iz obeh držav in analizo rezultatov. Ugotovitve raziskave so pokazale razlike in podobnosti med digitalnimi kompetencami učencev v obeh državah. Slovenija je v primerjavi s Srbijo, ki ima veliko političnih in gospodarskih težav, kot članica Evropske unije izboljšala digitalne veščine študentov zaradi integracijskih postopkov in vlaganj v digitalizacijo. Na podlagi rezultatov te raziskave so podana priporočila za krepitev digitalnih kompetenc v izobraževalnih sistemih obeh držav s povečanim financiranjem digitalnega izobraževanja in spodbujanjem uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije s prilagajanjem učnih vsebin potrebam trg dela.
Ključne besede: kompetence, študenti, Slovenija, Srbija
Objavljeno v DKUM: 07.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: Delo računovodje marsikdo dojema kot dolgočasno in monotono. V resnici pa ta poklic ne obsega le knjiženja poslovnih dogodkov in priprave finančnih poročil, zlasti ne v računovodskih servisih. Veliko ljudi, ki ne pozna poteka dela v teh servisih, si težko predstavlja, da se delo računovodje v računovodskem servisu pomembno razlikuje od dela računovodje, ki je zaposlen v podjetju, kjer vodi računovodstvo. Poklic računovodje v računovodskem servisu namreč vključuje ne le osnovna računovodska in knjigovodska opravila, pač pa tudi storitve svetovanja, administracije in kadrovske službe. Ravno ta opravila so bila povod za raziskavo nalog, izzivov, kompetenc in osebnostnih lastnosti računovodij, zaposlenih v računovodskih servisih. Lahko bi rekli, da je ta poklic veliko bolj pester, dinamičen in nepredvidljiv, kot si pogosto predstavljamo.
Ključne besede: Računovodja, računovodstvo, računovodski servis, kompetence.
Objavljeno v DKUM: 25.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (3,26 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava razvoj Akademije EMARS kot celostne izobraževalne platforme za mlade glasbenike, ki dopolnjuje obstoječi program EMARSMaster. V sodobnem glasbenem okolju tehnično znanje ni več dovolj za uspešno profesionalno kariero, zato je naloga usmerjena v integracijo umetniškega mentorstva z dodatnimi vsebinami, kot so psihološka priprava, osebni branding, digitalni marketing in mreženje. Analiza stanja na področju neformalnega glasbenega izobraževanja v Sloveniji in tujini je pokazala, da v domačem prostoru primanjkuje programov, ki bi sistematično razvijali te kompetence. Na podlagi obstoječih dobrih praks in izvedene SWOT analize je bil oblikovan model Akademije EMARS, ki vključuje modularno zasnovo, projektni pristop ter trajnostni finančni okvir. Rezultati raziskave potrjujejo izvedljivost projekta in njegov potencial za dolgoročni vpliv na karierni razvoj mladih glasbenikov.
Ključne besede: neformalno glasbeno izobraževanje, projektni management, glasbena kariera, Akademija EMARS, kompetence mladih glasbenikov, trajnostni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 11.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,12 MB)