1. KOMPETENČNI MODEL PLESNEGA PEDAGOGA V IZBRANIH KULTURNIH ORGANIZACIJAHTomaž Fendre, 2022, diplomsko delo Opis: Zaključno delo se osredotoča na izraženost kompetenc plesnih pedagogov, delujočih v okviru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturno dejavnost. Obravnavali smo kompetence, ki jih potrebujejo učitelji v sodobni plesni umetnosti in so potrebne za otrokov razvoj. Prikazane so teoretične osnove performativne umetnosti – ustvarjalni gib, plesni pedagog, kompetence in kompetenčni model. Predstavljena je tehnika kvantitativne raziskave z uporabo metode anketiranja, ki smo jo z deduktivno, deskriptivno, empirično in metodo analize povezali v kompetenčni model plesnega učitelja. Preizkus je obsegal manjši vzorec strokovnjakov iz plesnega področja Slovenije, kar nam daje uporabnost rezultatov. Izraženost osebnih in razvojnih kompetenc so realni kazalniki, da sodobni plesni pedagogi veliko vlagajo v celostno poučevanje.
Ključne besede: ustvarjalni gib, plesni pedagog, kompetence, kompetenčni model
Objavljeno v DKUM: 14.11.2022; Ogledov: 402; Prenosov: 45
 Celotno besedilo (979,59 KB) |
2. Kompetence zaposlenih v prodaji proučevanega telekomunikacijskega podjetjaAna Maria Zagode, 2021, diplomsko delo/naloga Opis: V gospodarstvu, ki temelji na znanju, je uspeh organizacij odvisen predvsem od kakovosti njihovih človeških virov. Organizacije se zanašajo na svoje usposobljene zaposlene kot na glavni vir. Danes je zaradi hitrih sprememb pridobivanje kompetentnih zaposlenih postalo del strategije večine organizacij.
S pomočjo kompetenčnega modela lahko organizacija jasno in objektivno oceni izraženost določenih kompetenc posameznika, ter tako tudi načrtuje, kaj je še potrebno, da posameznik kompetence razvije in s tem tudi napreduje.
Z diplomskim delom smo želeli preveriti ključno vprašanje, ali je obstoječi model kompetenc, ki ga proučevano telekomunikacijsko podjetje uporablja, učinkovit. S pregledom literature in z raziskavo smo najprej ugotovili, kaj so prednosti modela kompetenc, ki ga proučevano podjetje uporablja, nato pa smo na podlagi tega pregledali, kje so možnosti za izboljšave in kaj bi bila dodana vrednost, če obstoječi model kompetenc dopolnimo.
Predvsem pa smo ugotovili, da zaposleni stremijo k poglobljenemu pogovoru s kompetentnimi osebami in želijo povratne informacije za svoj nadaljnji napredek.
Ključne besede: kompetence, kompetenčni model, povratna informacija, spremembe, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 26.11.2021; Ogledov: 911; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,64 MB) |
3. Kompetence vodje pasjega hotelaKatja Podgoršek, 2020, magistrsko delo Opis: Živimo v negotovih časih, spremembe so stalnica v današnjem vsakdanu, zato so ustrezno kompetentni in motivirani zaposleni, ki znajo uporabljati svoja znanja, veščine in kompetence tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nuja za obstoj in preživetje organizacij na trgu. V magistrskem delu govorimo o kompetencah, ki smo jih opredelili kot posamezna znanja, lastnosti in sposobnosti posameznika, ki jih le ta potrebuje za uspešno opravljanje dela na svojem delovnem mestu. Na primeru organizacije, ki se je odločila za razvoj profila kompetenc vodje, smo prikazali oblikovanje kompetenčnega profila za delovno mesto vodje pasjega hotela. S ciljem sistematičnega razvoja kompetenc in izboljšanja produktivnost smo organizaciji dali orodje za lažje prilagajanje spremembam ter še večjega zadovoljstva in zaupanja strank. Hkrati smo oblikovali primer dobre prakse na področju, ki je še dokaj neraziskano. Za oblikovanje kompetenčnega profila smo uporabili kvalitativno metodo in sicer smo v prvem koraku najprej dodobra spoznali in analizirali dotično delovno mesto ter s pomočjo pridobljenih podatkov oblikovali šest ključnih kompetenc za izbrano delovno mesto. Sledila je analiza 360 stopinj z namenom ocene kompetenc vodje. Rezultati analize so si bili kljub oceni s strani štirih različnih skupin ocenjevalcev enotni, in potrdili, da vodja hotela izkazuje ustrezno raven kompetenc glede na kompetenčni profil delovnega mesta.
Ključne besede: • Kompetenca, • Model kompetenc ali kompetenčni model, • Analiza 360 stopinj, • Varstvo psov, • Vseživljenjski razvoj (angleško: Life-span development).
Objavljeno v DKUM: 14.01.2021; Ogledov: 956; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,43 MB) |
4. Kompetenčni model projektne pisarne Biotehniškega centra NakloMartina Kramarič, 2020, magistrsko delo Opis: Vloge, ki jih imajo zaposleni v projektni pisarni Biotehniškega centra Naklo, določajo vsebino in delovne naloge njihovega dela. Ob tem je širina kompetenc zaposlenih zelo obsežna in močno razpršena. V magistrskem delu se osredotočamo na t.i. poklicne kompetence in s pomočjo teorije in raziskave identificiramo in definiramo poklicno generične kompetence, ki so značilne vsem delovnim mestom v projektni pisarni in poklicno specifične kompetence, ki so značilne za posamezna delovna mesta v projektni pisarni.
Z določitvijo in opisom posameznih kompetenc smo postavili prvi kompetenčni model projektne pisarne Biotehniškega centra Naklo, ki je baza podatkov o tem, katere kompetence so potrebne za področje projektnega dela in upravljanja. Natančno so opredeljene določene kombinacije znanj, sposobnosti, zmožnosti, vedenjskih in osebnostnih značilnosti, ki se od zaposlenih v projektni pisarni pričakujejo.
Kompetenčni model je zasnovan z namenom upravljanja delovne učinkovitosti in uspešnosti zaposlenih z boljšim razumevanjem lastnega dela, zahtev organizacije in želene načine delovanja. Za organizacijo model predstavlja orodje za nadaljnji razvoj različnih sistemov kadrovanja in upravljanje zaposlenih v projektni pisarni.
Bolj ko so kompetence posameznika povezane s pričakovanji delodajalca in kompetencami potrebnimi za delo, lahko tako posameznik, kot delodajalec pričakujeta dobre delovne rezultate, večji uspeh in zadovoljstvo pri delu.
Ključne besede: kompetenčni model, kompetenca, kompetentnost, projektna pisarna, projekt
Objavljeno v DKUM: 14.12.2020; Ogledov: 987; Prenosov: 107
Celotno besedilo (3,17 MB) |
5. Kompetenčni model iskalcev prve zaposlitveRebeka Benda, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, katere so tiste kompetence, ki jih iskalci prve zaposlitve imajo, in katere kompetence delodajalci pričakujejo od iskalcev prve zaposlitve. V teoretičnem delu smo opisali trg dela in probleme, s katerimi se srečujejo prvi iskalci zaposlitve. Stanje na trgu dela smo opisali s pomočjo javno dostopnih statističnih podatkov, problematiko iskanja zaposlitve pa s pregledom strokovne in znanstvene literature. Področje kompetenc smo opredelili na podlagi teorij, ki delijo kompetence na splošne, generične in delovno specifične, za potrebe izvedbe raziskave pa smo podrobneje opisali kompetence po N. E. Amundsonu .
V empiričnem delu smo raziskovali, kako iskalci zaposlitve samoocenjujejo razvitost kompetenc pri sebi in katere izmed naštetih kompetenc delodajalci pričakujejo od iskalcev prve zaposlitve. V sklopu raziskovanja možnosti iskanja prostih delovnih mest na zaposlitvenih portalih za iskalce prve zaposlitve smo izdelali »wireframe« mobilne aplikacije, ki bi omogočala iskanje prostih delovnih mest glede na število izkušenj in kompetence. V končnem delu magistrske naloge smo predstavili kompetenčni model, ki ga lahko iskalci prve zaposlitve uporabijo kot vodilo, katere kompetence razvijati za lažji vstop na trg dela.
Ključne besede: iskalci prve zaposlitve
kompetenčni model
spletni zaposlitveni portali
prva zaposlitev
Objavljeno v DKUM: 14.11.2019; Ogledov: 1382; Prenosov: 198
Celotno besedilo (1,35 MB) |
6. Kompetenčni profil specialista za upravljanje s človeškimi viri v logističnem podjetjuKatjuša Piber, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Skozi magistrsko delo spoznamo in analiziramo delovno mesto specialista za upravljanje s človeškimi viri ter pripravimo ustrezen kompetenčni profil. Nenazadnje izbrano delovno mesto neposredno sovpada s smerjo študija, v sklopu katerega je delo nastalo. V magistrski nalogi predstavljamo, kako pomembne so kompetence v organizaciji, kako pomembno je njihovo prepoznavanje, ugotavljanje in vključevanje v delovni proces. Želeli smo poudariti, da so prav zaposleni skupaj s svojimi lastnostmi, sposobnostmi in znanjem največje bogastvo organizacije. Vsako podjetje se mora tega bogastva zavedati, saj je od tega odvisen uspeh organizacije in uspešnost doseganja ciljev. Namen raziskovalnega dela je bil izbrani organizaciji ponuditi rešitev na področju kompetenčnih modelov za izbrana delovna mesta. Glavni cilji raziskovalnega dela so bili določitev in analiza kompetenc specialista za upravljanje s človeškimi viri ter izdelan seznam kompetenc z opisi in stopnjami zahtevnosti.
Rezultat raziskovalnega dela je izdelan kompetenčni profil specialista za upravljanje s človeškimi viri v izbrani organizaciji, ki vsebuje urejen seznam vseh kompetenc s posameznimi opisi.
Cilj naloge smo dosegli s kombinacijo različnih metod, in sicer fokusne skupine, intervjuja, skupinske povratne analize ter vprašalnikov, katerih rezultate smo statistično obdelali. S pomočjo fokusne skupine smo oblikovali hipotetični model kompetenc za delovno mesto specialista, na osnovi katerega smo oblikovali dva vprašalnika, ki so ju izpolnjevali zaposleni v organizaciji in študenti na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju v programu Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov. Z rezultati anketnih vprašalnikov smo dobili posamične in tudi skupne rezultate ocen pomembnosti kompetenc ter predloge za dopolnitev kompetenčnega modela, ki smo postavili s pomočjo fokusne skupine. Primerjali smo povprečne ocene kompetenc med zaposlenimi in študenti ter prikazali pomembnost razlik pri ocenjevanju pomembnosti kompetenc.
Z raziskavo smo želeli poudariti pomen prepoznavanja in določanja kompetenc za posamezna delovna mesta ter pomen učinkov uporabe kompetenc v delovnem procesu. S pomočjo ugotovitev smo na koncu izdelali kompetenčni profil in podali morebitne predloge prihodnje obdelave.
Ključne besede: Kompetence, kompetenčni model, specialist za upravljanje s človeškimi viri.
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 1518; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,50 MB) |
7. Kritični dejavniki uspeha razvoja kompetenc v podjetjuKatja Podgoršek, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Verjamemo, da so vlaganja podjetij v izobraževanja in strokovni ter karierni razvoj zaposlenih in njihovih kompetenc ne le izredno pomembna, temveč tudi nujna. V diplomskem delu govorimo o kompetencah, ki smo jih opredelili kot opis vedenja ali dejavnosti, ki jih lahko opazimo, ko je delo dobro opravljeno. Na primeru podjetja, ki je sistematično pristopilo k razvoju kompetenc zaposlenih, raziskujemo dejavnike, ki vplivajo na uspeh razvoja kompetenc zaposlenih. Kot izhodišče smo si postavili dve hipotezi in sicer, da nižja samokritičnost udeležencev programa vpliva na nižjo stopnjo njihove motivacije za razvoj kompetenc in da pomanjkanje kompetenc s področja vodenja vpliva na nižjo uspešnost programov razvoja kompetenc v podjetju. Predvidevali smo, da je razlog temu (pre)nizka stopnja podpore in pomoči vodij svojim sodelavcem med in po izvedenem usposabljanu. Uporabljena kvalitativna metodologija, ki je temeljila na odkritem opazovanju s popolno udeležbo, skupinskih pogovorih in usmerjenih intervjujih nam je pomagala potrditi obe postavljeni hipotezi.
Ključne besede: - kompetenca
- model kompetenc ali kompetenčni model
- program razvoja kompetenc
- razvoj kadrov
- kritični dejavniki uspeha razvoja kompetenc
- kadrovske prakse na področju razvoja kompetenc
Objavljeno v DKUM: 28.08.2017; Ogledov: 1660; Prenosov: 197
Celotno besedilo (1,05 MB) |
8. MODEL KOMPETENC JAVNIH USLUŽBENCEV NA PODROČJU SOCIALEŠpela Žibert, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Kompetence imajo ključno vlogo v življenju posameznika. Brez dobro razvitih kompetenc zelo težko uspešno opravljamo delovne naloge. V magistrskem delu smo predstavili ključne socialne in delovne specifične kompetence zaposlenih Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka. Magistrsko delo sestavljata teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo opredelili in pojasnili kompetence, njihove značilnosti in vrste. Posebno pozornost smo namenili predstavitvi kompetenčnega modela, saj predstavlja bistvo magistrskega dela. Obravnavali smo javne uslužbence, Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o sistemu plač v javnem sektorju.
V raziskovalnem delu smo si postavili pet raziskovalnih vprašanj, na katera smo iskali odgovore. Pri preverjanju raziskovalnih vprašanj z različnimi statističnimi testi smo prišli do zanimivih ugotovitev. Želimo izpostaviti, da so zaposleni Centra slepih slabovidnih in starejših Škofja Loka ocenili, da imajo dobro razvite delovno specifične kompetence, ki so potrebne pri opravljanju njihovih delovnih nalog. Bolj kot so pri zaposlenih izražene socialne kompetence, bolj so izražene tudi delovno specifične kompetence in obratno. Višje kot so zaposleni ocenili pomembnost socialnih kompetenc, bolj imajo razvite delovno specifične kompetence in obratno. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v samooceni razvitosti delovno specifičnih kompetenc med skupinama zaposlenih, ki menijo, da imajo dovolj razvite kompetence za delo s starostniki, in tistimi, ki menijo, da jih nimajo. Prav tako obstajajo statistično značilne razlike v samooceni razvitosti delovno specifičnih kompetenc med skupinama zaposlenih, ki menijo, da imajo dovolj razvite kompetence za delo s slepimi in slabovidnimi, in tistimi, ki menijo, da jih nimajo.
Ključne besede: kompetence, kompetenčni model, socialne kompetence, delovno specifične kompetence, javni uslužbenec
Objavljeno v DKUM: 23.11.2016; Ogledov: 2775; Prenosov: 245
Celotno besedilo (697,92 KB) |
9. MODEL KOMPETENTNEGA IZVAJANJA AKTIVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGESaša Šabjan, 2016, magistrsko delo Opis: Zdravstvena nega je interdisciplinarna veda, ki zajema samostojno dejavnost, kamor sodijo diagnostika, načrtovanje, organizacija, izvajanje in kontrola vseh aktivnosti, ki se znotraj zdravstvene nege izvajajo. Samostojno lahko aktivnosti zdravstvene nege izvajajo tisti zdravstveni delavci, ki imajo ustrezno izobrazbo, so zanje usposobljeni in imajo za izvajanje ustrezne materialne in delovne pogoje, torej so kompetentni. Kompetentnost namreč obsega vsa znanja, spretnosti in sposobnosti, ki jih je zdravstveni delavec pridobil s formalnim ali kontinuiranim izobraževanjem, pri delu ali z drugimi izkušnjami (Može, 2005). Namen magistrske naloge je bil raziskati stališča izvajalcev zdravstvene nege o dejavnikih, ki vplivajo na kompetentno izvajanje negovalnih aktivnosti ter oblikovati model kompetentnega izvajanja le-teh. Raziskovalna metodologija. Analizirali smo domačo in tujo literaturo iz strokovnega področja. Uporabili smo kvantitativno in kvalitativno metodo dela. Izvedli smo raziskavo, ki je temeljila na anketi, sestavljeni iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Raziskava je potekala v Splošni bolnišnici Murska Sobota v mesecu juliju 2015. Od razdeljenih 200 anketnih vprašalnikov smo dobili vrnjenih 95 vprašalnikov, kar je predstavljalo naš vzorec.
Omejitve. Nekatere ankete so bile nepopolno izpolnjene, kar smo upoštevali pri statistični obdelavi podatkov.
Rezultati. Zaposleni v zdravstveni negi se v veliki večini strinjajo, da kompetentno izvajajo svoje aktivnosti. To ne velja pri trditvi »imam na razpolago dovolj časa za izvedbo aktivnosti« in »imamo na oddelku dovolj kadra«. Razlike med starostnimi skupinami so bile statistično pomembne pri dveh trditvah: »imam veliko praktičnih in življenjskih izkušenj« in »imam na razpolago dovolj časa za izvedbo aktivnosti«. Prav tako se čutijo dovolj kompetentne za izvajanje aktivnosti in nalog, ki so jim v procesu zdravstvene nege dodeljene. Slabi dve tretjini anketirancev pozna dokumente, kjer so opredeljene njihove kompetence in odgovornosti, 45 od 56 anketiranih je te dokumente znalo tudi našteti. Od 73 anketirancev jih je 21 mnenja, da lahko vplivajo na dejavnike, ki vplivajo/ovirajo kompetentno izvajanje negovalnih aktivnosti, 52 pa jih je mnenja, da na dejavnike ne morejo vplivati.
Sklep. Osnova za izvajanje kvalitetne zdravstvene nege so znanje, strokovnost in praktična usposobljenost zdravstvenih delavcev. Zdravstveni delavci v procesu zdravstvene nege ne smejo biti samo izvajalci, ampak morajo biti aktivni subjekti v procesu dela. Izvedena raziskava je pokazala, da je za kompetentno izvajanje zdravstvene nege potrebno teoretično znanje, praktične izkušnje, specialna strokovna znanja in velik nabor pozitivnih osebnostnih lastnosti in sposobnosti.
Ključne besede: kompetence, zdravstvena nega, znanje, sposobnosti, osebnostne lastnosti, kompetenčni model.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 1819; Prenosov: 279
Celotno besedilo (2,35 MB) |
10. Analiza izvedbe, rezultatov in kakovosti usposabljanja varnostnikov v Kompetenčnem centru ter analiza zadovoljstva varnostnikov s svojim delom : magistrsko deloVesna Klisura, 2016, magistrsko delo Opis: Varnost je ena izmed osnovnih človeških potreb, vendar ni več dosegljiva vsakomur. Zasebno varovanje je tako postalo del vseh javnih in zasebnih ustanov. Delo varnostnikov je odgovorno in od njih zahteva, da ga opravijo zakonito, učinkovito in hitro ter v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju. Kompetenčni center za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje varnostnega osebja, ki deluje v okviru Čas – Zasebne šole za varnostno izobraževanje d.o.o., ima namen z notranjimi, obdobnimi in specialističnimi usposabljanji, izboljšati strokovno znanje varnostnikov.
Namen magistrskega dela je proučiti poznavanje ukrepov in drugih sredstev varnostnikov pred in po notranjem usposabljanju. Prav tako bomo raziskovali zadovoljstvo varnostnikov s poklicno kariero in njihovo zadovoljstvo z notranjim usposabljanjem ter kako se njihova mnenja razlikujejo glede na starost, izobrazbo in delovno dobo.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili teoretična izhodišča in Kompetenčni center za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje varnostnega osebja. V empiričnem delu pa smo na podlagi analiz z anketo zbranih podatkov ugotovili, da varnostniki slabo poznajo svoje ukrepe in druga sredstva, notranje usposabljanje pa jim je to znanje občutno izboljšalo. Varnostniki so bili z notranjim usposabljanjem zelo zadovoljni; dobra polovica je zadovoljnih s svojo poklicno kariero: bolj so zadovoljni starejši, manj izobraženi in dalj časa delujoči kolegi.
Ključne besede: zasebno varovanje, varnostniki, izobraževanje, usposabljanje, kompetenčni model, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 17.03.2016; Ogledov: 2020; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1,03 MB) |
