1. Spletna stran za učenje in interaktivno preizkušanje lastnosti CSS : diplomsko deloAndreja Bratuša, 2023, diplomsko delo Opis: Razvoj spletne strani za učenje in interaktivno preizkušanje lastnosti CSS predstavlja glavno temo diplomske naloge. Kot že naslov pove, smo s pomočjo programskih orodij razvili spletno stran, na kateri uporabniki lahko pregledajo lastnosti CSS in HTML, se jih naučijo ter jih interaktivno tudi preizkušajo. Analizirali smo že obstoječe rešitve in testirali delovanje spletne strani na različnih brskalnikih. Ker so uporabljene lastnosti CSS že implementirane v brskalnikih, je spletna stran ustrezno delovala. Uporabniki so si tako lahko ogledali vsebino, se učili in preizkušali, kar so želeli. Ključne besede: spletna stran, CSS, HTML, oblikovanje, kompatibilnost Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 398; Prenosov: 72 Celotno besedilo (757,51 KB) |
2. Kompatibilnost različnih podlag vinske trte s sorto 'Renski rizling' in pojav nodozitet na koreninah, okuženih s trtno ušjo (Daktulosphaira vitifoliae Fitch)Mojca Gumzej, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: V lončnem poskusu v rastlinjaku smo v letih 2014 in 2015 ugotavljali pojav nodozitet in trtne uši na koreninah različnih kombinacij (podlaga/cepič) Vitis L. ('Renski rizling', 'Johanniter', '5C'). Korenine vseh cepljenih kombinacij smo vsako leto v juniju inficirali s trtno ušjo (100 jajčec na lonček). Vsako leto, na koncu rastne dobe, pet mesecev po infekciji, smo pod optičnim mikroskopom prešteli primerke trtne uši v posameznih razvojnih fazah in nodozitete. Ugotavljali smo še kompatibilnost 14 različnih podlag s sorto 'Renski rizling'. Podlagi ’Alhäros’ in ’Novo Mexicana’ v naših razmerah nista bili kompatibilni s sorto 'Renski rizling' (propadle so vse cepljenke), pri ostalih kombinacijah pa je bil izplen nad 50 %. Največ nodozitet je bilo na koreninah podlage '5C', kar je bilo v nasprotju s pričakovanji. Najmanj nodozitet in osebkov trtne uši se je pojavilo pri kombinaciji cepiča '5C', cepljenega na sorto 'Renski rizling'. Število nodozitet na koreninah ni vplivalo na maso suhe snovi korenin in rozg (R²=0,0226). Ključne besede: vinska trta, trtna uš, podlage, kompatibilnost, 'Renski rizling' Objavljeno v DKUM: 10.09.2018; Ogledov: 1121; Prenosov: 125 Celotno besedilo (2,99 MB) |
3. Vpliv različnih podlag na kompatibilnost in pridelek pri sorti 'Laški rizling'Barbara Herga, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: V poskusu, katerega smo en del izvajali v letu 2011 v lončkih pri Trsničarstvu Herga, drugi del pa v letu 2014 v vinogradih Radgonskih goric d.d., smo ugotavljali vpliv različnih podlag ('Kober 5BB', 'SO4', 'SO4 kl. 31', 'Binova', 'M V', 'M VI', '8BČ', 'Börner', 'G103', 'G203', 'G216', 'G251'; '5C') na kompatibilnost in pridelek pri sorti 'Laški rizling'. V lončnem poskusu smo spremljali dinamiko rasti mladik, maso suhe snovi rozg, korenin in podlag ter merili intenzivnost zelene barve listov. Dolžina mladik je bila največja pri podlagi 'Kober 5BB'. V masi suhe snovi rozg in korenin ni bilo statistično značilnih razlik. Masa suhe snovi podlag je bila večja pri podlagi 'Kober 5BB' v primerjavi z vsemi podlagami, razen s podlago 'G103' (p=0,05). Podlaga 'G203' je imela največje vrednosti pri merjenju intenzivnosti barve listov. V poskusu v vinogradu je podlaga '5C' imela največjo maso grozdja in število grozdov na trs, največji odstotek trsov s pridelkom na šparonu, največji povprečni pridelek na m², največjo maso 100 jagod in skupaj z 'M V' tudi največjo vsebnost skupnih titracijskih kislin. Podlaga 'G216' je imela največ propadlih trsov, največjo maso grozda in največjo maso enoletnega lesa. Podlaga 'G103' je imela najmanjšo maso grozda in najmanjšo maso in število grozdov na trs. Največji Ravaz indeks je bil pri podlagi 'G251'(19), najmanjši pa pri podlagi '8BČ' (10,3). Najmanjša vsebnost sladkorja v moštu je bila pri podlagi 'G251', največja pa pri '8BČ'. Ključne besede: vinska trta, podlage, 'Laški rizling', kompatibilnost, pridelek Objavljeno v DKUM: 18.09.2017; Ogledov: 1673; Prenosov: 103 Celotno besedilo (1,60 MB) |
4. ELEKTROMAGNETNA KOMPATIBILNOST INVERTERSKIH POGONOV TOPLOTNIH ČRPALKAmadej Kumer, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu Elektromagnetna kompatibilnost inverterskih pogonov toplotnih črpalk je prikazano delovanje toplotnih črpalk za ogrevanje/ohlajanje objektov, glavni sestavni deli toplotnih črpalk, kakšne tipe poznamo, izračun hladilne/grelne moči toplotnih črpalk, ki jih proizvaja priznan slovenski proizvajalec toplotnih črpalk Kronoterm.
Pri izbiri toplotne črpalke poznamo dva načina vodenja ON/OFF in invertersko izvedbo pri kateri hitrost spreminjamo z inverterjem, kar nam omogoča boljšo regulacijo temperature in daljšo življenjsko dobo edinega gibljivega sestavnega dela toplotne črpalke – kompresorja.
Vsaka toplotna črpalka mora opraviti teste elektromagnetne kompatibilnosti. Opravili smo meritve in primerjavo vrednosti, podanih v emisijskih standardih in Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, ki veljajo za Slovenijo. Ključne besede: toplotna črpalka, inverter, elektromagnetno polje, elektromagnetna kompatibilnost, električni pogon Objavljeno v DKUM: 03.03.2016; Ogledov: 2674; Prenosov: 181 Celotno besedilo (1,73 MB) |
5. Kompatibilizacija polipropilenskih mešanicGregor Radonjič, Vojko Musil, 1996, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Kompatibilizacija je učinkovita metoda modificiranja nemešljivih polimernih mešanic. Z dodatkom majhnih količin izbranega blokkopolimera lahko dobimo polimerne zlitine s stabilno morfologijo in dobro medfazno adhezijo, kar omogoča bistveno izboljšavo nekaterih fizikalnih lastnosti. V prispevku predstavljamo rezultate raziskav kompatibilizacije mešanice polipropilena (PP) s polistirenom (PS). Kot kompatibilizatorja smo uporabili stirenska blokkopolimera in proučevali njun vpliv na morfologijo in mehanske lastnosti PP/PS mešanic. Ključne besede: polimeri, mešanice, tehnologija, plastične mase, umetne snovi, kompatibilnost, polipropilen, polistiren, stiren Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1861; Prenosov: 34 Povezava na celotno besedilo |
6. Morfologija mešanic PP/PS, kompatibiliziranih z blokkopolimerom SBSGregor Radonjič, Vojko Musil, I. Šmit, 1998, izvirni znanstveni članek Opis: Nemešljivi polimerni mešanici polipropilena (PP) in polistirena (PS) smo dodajali blokkopolimer poli(stiren-b-butadien-b-stiren) (SBS) kot kompatibilizator. S presevno elektronsko mikroskopijo (TEM) in širokokotno rentgensko difrakcijo (WAXD) smo preučevali morfologijo binarnih mešanic PP/PSin PP/SBS ter ternarnih mešanic PP/PS/SBS. TEM-analiza je pokazala, da so v matični fazi PP dispergirani agregirani delci PS, ki jih obdaja SBS. SBS istočasno povezuje matično in dispergirano fazo. Z WAXD analizo je bilo ugotovljeno, da poleg tega dodatek SBS k homopolimeru PP in mešanicam PP/PS sistematično spreminja stopnjo kristaliničnosti in velikost ter orientacijo kristalitov PP, kar kaže na nedvomni vpliv SBS na kristalizacijo PP. Ključne besede: kemija, kompatibilnost, morfologija, polimeri, polipropilen, polistiren Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1952; Prenosov: 59 Povezava na celotno besedilo |
7. VPLIV ZNAČILNOSTI VRVNEGA POGONA NA DELOVANJE HAPTIČNEGA MEHANIZMAMatej Rajh, 2009, doktorska disertacija Opis: Haptični vmesnik je naprava, ki s povratno silo uporabniku omogoča vključenost v navidezno ali oddaljeno okolje oziroma raziskovanje v tem okolju s podrejeno napravo. Naprave, ki so kompatibilne z magnetno resonanco (MR), imajo zaradi magnetnega polja določene specifične strukturne in obratovalne značilnosti. Tekom razvoja MR-kompatibilnega haptičnega mehanizma smo zaznali nekatere probleme in pomembne lastnosti, ki so skupne vsem robotskim napravam, ki delujejo v MR-tunelu. Tako smo oblikovali kinematični model, ki omogoča izdelavo optimalnejšega mehanizma z enakomerno porazdeljenimi silami in hitrostmi.
Delo obravnava gibljivost novega haptičnega mehanizma s tremi prostostnimi stopnjami. Gibljivost je prikazana grafično, pri čemer je upoštevana tudi omejenost prostora. Razvili smo 3D-vizualizacijsko metodo za analizo gibljivosti haptičnih mehanizmov v MR-okolju. Rešitev omogoča kvantitativni 3D-prikaz za vsako točko delovnega prostora mehanizma z vnaprej izbrano ločljivostjo. Presek med omejenim območjem in celotnim delovnim prostorom prikaže zmožnost izvajanja gibov.
Ena izmed ključnih stvari pri načrtovanju mehanizma haptičnega vmesnika je tudi izbor pogonskega sistema, da zagotovimo kvaliteten prenos sile. Vrvni pogon ima nekaj izjemnih lastnosti glede natančnega pozicioniranja in omogoča natančen prenos sile. Vrvni pogon je tudi najpogosteje uporabljena pogonska rešitev v haptičnih napravah in to zaradi majhnega jalovega giba, togosti, povratne gibljivosti in enostavnosti za izdelavo.
V nalogi je predstavljen teoretični model vrvnega pogona za MR-kompatibilen haptični mehanizem s tremi prostostnimi stopnjami. Obravnavane so togost pogona z upoštevanjem histereznega obnašanja in obratovalne lastnosti ob uporabi različnih dimenzij vrvi in vrvenic. Prav tako so predstavljene prilagoditve za zagotovitev MR-kompatibilnosti vrvnega pogona, gnanega z elektromotorji. Ta model je v pomoč pri določanju optimalnih lastnosti z izborom materiala, napetosti vrvi, prestavnega razmerja in števila ovojev. Ključne besede: vrvni pogon, haptika, magnetna resonanca, robotika, mehanizmi, gibljivost, MR-kompatibilnost Objavljeno v DKUM: 17.12.2009; Ogledov: 3218; Prenosov: 311 Celotno besedilo (4,78 MB) |
8. |