1. Povezava med osebnostnimi motnjami in prestopništvom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAljaž Škofljanec, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava povezavo med osebnostnimi motnjami in prestopništvom ter na kratko oriše oblike terapij za prestopnike.
S proučevanjem domače in tuje strokovne in znanstvene literature smo želeli dokazati povezavo med A, B in C skupino osebnostnih motenj in prestopništvom ter vpliv komorbidnosti oziroma kombinacij več osebnostnih motenj in zlorabe nedovoljenih substanc na prestopniško vedenje. Pri tem smo potrdili, da dejansko obstaja povezava med izvajanjem kaznivih dejanj in prestopniki z osebnostnimi motnjami skupine A in B, povezave med prestopništvom in osebnostnimi motnjami skupine C pa še niso dovolj raziskane in jih nismo mogli v celoti potrditi, tudi zato, ker osebnostne motnje skupine C že v osnovi temeljijo na strahu in zaskrbljenosti in tako redkeje vodijo do kaznivih dejanj. Predvidevali in potrdili smo, da več osebnostnih motenj v povezavi z zlorabo nedovoljenih substanc vodi v prestopništvo. Vse to smo prikazali s primeri iz resničnega življenja, ki prikazujejo prestopnike z osebnostnimi motnjami, na kratko orišejo njihovo življenje ter vrsto kaznivega dejanja.
Na osnovi pregledane literature lahko trdimo, da je povezava med kaznivimi dejanji in odvisnostjo od nedovoljenih substanc zelo izrazita, saj so številne študije potrdile, da so posamezniki, ki so bili odvisni od nedovoljenih substanc, izražali več psihopatskih lastnosti, imeli so specifične osebnostne profile in so bili storilci kaznivih dejanj.
V diplomskem delu na kratko opišemo še oblike terapij, ki bi prestopnikom omogočile vpogleg v lastno notranjost, jih odvrnile od novih prestopniških dejanj in jim pomagale pri hitrejši ponovni vključitvi v družbo. Te teme na začetku nismo imeli namena raziskati, a se je med pregledovanjem literature izkazala njena pomembnost, zato smo jo vključili v diplomsko delo. Ključne besede: prestopništvo, osebnostne motnje, kazniva dejanja, komorbidnost, zloraba nedovoljenih substanc, terapije, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 438; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,83 MB) |
2. Bipolarna motnja razpoloženja in njena povezava s kaznivimi dejanji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKatja Gregl, 2022, diplomsko delo Opis: Ljudje, ki živijo s težavami v duševnem zdravju, se lahko soočajo s stigmo, diskriminacijo in socialno izključenostjo, kar pomembno vpliva na njihova življenja. K tem izkušnjam pomembno prispevajo napačne predstave o razmerju med duševnim zdravjem, duševnimi boleznimi in nasiljem. Študije so pokazale, da ljudje, ki živijo s težavami v duševnem zdravju, niso bolj nagnjeni k nasilnemu vedenju kot splošna populacija, vendar javno dojemanje, pogosto pod vplivom medijev, prispeva k stališčem, ki pomembno vplivajo na življenja teh ljudi.
Motnja razpoloženja je stanje duševnega zdravja, ki vpliva predvsem na človekovo čustvovanje. To je motnja, pri kateri osebe doživljajo dolga obdobja izjemne sreče, izjemne žalosti ali obojega. Nekatere motnje razpoloženja vključujejo druga vztrajna čustva, kot sta jeza in razdražljivost. Ena izmed njih je bipolarna motnja razpoloženja, ki je obravnavana v diplomskem delu. Je duševna bolezen, ki povzroči dramatične spremembe v človekovem razpoloženju, energiji in sposobnosti jasnega razmišljanja. Pri ljudeh z bipolarno motnjo se izmenjujejo obdobja veselega, evforičnega in slabega, potrtega razpoloženja – znano kot manija in depresija – ki se razlikujeta od tipičnih vzponov in padcev, ki jih doživlja večina.
Na začetku diplomskega dela so opisane duševne motnje in motnje razpoloženja. Osrednji del predstavlja splošni opis bipolarne motnje razpoloženja, ki se nadaljuje s predstavitvijo posledic bolezni. Na koncu so obravnavana kazniva dejanja in prikazano je, kako so bolniki z bipolarno motnjo povezani s kaznivimi dejanji ter kako kazenskopravni sistem skrbi zanje.
Razmerje med duševno boleznijo in nasiljem je zapleteno in slednje ni simptom psihotičnih bolezni. Raziskave kažejo, da je med njima malo povezave, če uporaba substanc ni vključena. Kot je prikazano v nadaljevanju - če so bolniki pravilno obravnavani in prejemajo učinkovito zdravljenje ter ne zlorabljajo drog in alkohola, ne bodo kazali znakov agresivnega in nevarnega vedenja, obstaja pa večja verjetnost, da bodo poškodovali le sebe. Ključne besede: duševne motnje, motnje razpoloženja, bipolarna motnja razpoloženja, kazniva dejanja, komorbidnost, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 09.12.2022; Ogledov: 867; Prenosov: 169
Celotno besedilo (941,63 KB) |
3. Patološke osebnostne poteze odraslih oseb z depresivnimi značilnostmiDeborah Marko, 2017, magistrsko delo Opis: Depresija je duševna motnja, katere povod lahko razumemo v kombinaciji posameznikove osebnostne ranljivosti in stresnega življenjskega dogodka. Če osebnost razumemo kot celoto posameznikovih lastnosti in potez, ki se gibljejo na kontinuumu od povprečno do nadpovprečno izraženih, bi pri slednjih lahko govorili o osebnostnih motnjah. Pri tem motnje osebnosti razumemo kot skrajno poudarjene osebnostne poteze določenega tipa, ki vodijo v osebne težave ali oškodovanost na socialnem, zaposlitvenem ali drugem področju posameznikovega življenja. Modelov razumevanja odnosa med depresijo in motnjami osebnosti je več, pri raziskovanju pa moramo upoštevati tudi morebiten vpliv akutne depresije na rezultate samoocenjevalnih vprašalnikov osebnosti.
Namen naše raziskave je bil odkriti povezanost med depresivnostjo in patološkimi osebnostnimi potezami. Pri tem smo depresivnost obravnavali z dveh vidikov: z vidika stopnje trenutne depresivnosti, kar smo merili z Beckovim vprašalnikom depresivnosti (BDI), in z vidika zgodovine depresivne motnje, pri čemer smo udeležence raziskave uvrstili v eno izmed treh raziskovalnih skupin (skupina brez zgodovine depresivne motnje, skupina z vsaj eno preteklo depresivno epizodo in skupina z diagnozo depresivne motnje). Iskali smo povezave med potezami posameznih motenj osebnosti in depresivnostjo, prav tako pa nas je zanimalo, ali so patološke osebnostne poteze povezane s hujšimi oblikami depresije v smislu večjega števila poslabšanj in hospitalizacij, bolj intenzivno izražene depresivne simptomatike in bolj zgodnjega pojava prve depresivne epizode.
Raziskovalni vzorec je sestavljalo 176 oseb, razdeljenih v omenjene tri raziskovalne skupine. Udeleženci so odgovorili na vprašalnik demografskih značilnosti, izpolnili kratko obliko Beckovega vprašalnika depresivnosti (BDI) in vprašalnik motenj osebnosti (DIP-Q), ki omogoča vpogled v osebnostno patologijo z dimenzionalnega in kategorialnega vidika. Štiri raziskovalne hipoteze smo analizirali z bivariatnimi in multivariatnimi statističnimi analizami.
Rezultati kažejo, da imajo osebe z depresivnimi značilnostmi visoko izražene poteze vseh motenj osebnosti, prevladujejo značilnosti izogibajoče/anksiozne, odvisnostne, paranoidne, shizoidne in borderline motnje osebnosti, najnižje pa se z depresivnostjo povezujejo značilnosti antisocialne, histrionične in narcisistične motnje. Relapsi depresivne motnje so pogostejši pri osebah z značilnostmi izogibajoče/anksiozne, odvisnostne, shizoidne in borderline motnje osebnosti, pri slednjih so pogostejše tudi hospitalizacije. V primerjavi z osebami, ki so že doživele depresivno epizodo in nimajo pomembno visoko izraženih patoloških osebnostnih potez, je depresivna simptomatika izrazitejša pri tistih z visoko izraženimi potezami katere koli motnje osebnosti, razen antisocialne, histrionične in narcisitične. Vpliva osebnostne patologije na zgodnejši začetek depresivne motnje v naši raziskavi nismo ugotovili. Poudarjamo, da je s fenomenološkega vidika stopnja depresivnosti visoko povezana s stopnjo izraženosti značilnosti vseh motenj osebnosti, razen antisocialne, histrionične in narcisistične, zato odsvetujemo oceno osebnostne strukture tekom akutne depresivne epizode, če pri tem uporabljamo samo samoocenjevalne tehnike.
Na podlagi rezultatov naše raziskave in primerjav z drugimi študijami zaključujemo, da psihološka ocena osebnostne strukture oseb z depresivnimi značilnostmi omogoča jasnejši vpogled v jedro psihopatologije in individualiziran načrt zdravljenja, ki naj ob farmakoloških metodah vključuje tudi psihoterapevtske intervencije. Ključne besede: Depresija, osebnostne poteze, motnje osebnosti, komorbidnost, BDI, DIP-Q Objavljeno v DKUM: 08.05.2017; Ogledov: 2460; Prenosov: 258
Celotno besedilo (1,10 MB) |
4. OBRAVNAVA PACIENTA Z DVOJNO DIAGNOZOMitja Kumer, 2014, diplomsko delo Opis: Dvojna diagnoza se pojavi pri pacientih, ki so odvisni od psihoaktivnih snovi ali alkohola in imajo hkrati pridružene še druge duševne motnje ali bolezni. Pri opredeljevanju dvojne diagnoze se postavljajo vprašanja kaj je bilo prej, odvisnost od psihoaktivnih snovi ali duševna motnja. V diplomskem delu smo predstavili obravnavo pacienta z dvojno diagnozo in težave, ki se pojavljajo pri obravnavi. Predstavili smo zdravstveno nego pacienta z dvojno diagnozo ter opisali vlogo medicinske sestre pri obravnavi. Pri pisanju smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem domače in tuje strokovne literature. Pacient, ki ima poleg odvisnosti od psihoaktivnih snovi tudi duševno motnjo, zahteva drugačen pristop zdravljenja in obravnave kot tisti, ki duševne motnje nima. Težave pri zdravljenju pacientov z dvojnimi diagnozami so predvsem v tem, da vsako od motenj zdravi druga institucija, te institucije pa se med seboj težje uskladijo glede načina obravnave pacientov. Pomembna vloga medicinske sestre je psihoedukacija. Ta je večinoma individualna in jo prilagodimo zmožnostim in potrebam pacientov. Z njo na poseben način poučimo pacienta na njemu razumljiv način o njegovem zdravljenju. Pacienta seznanimo z informacijami o škodljivih učinkih in možnih psihičnih, fizičnih, ekonomskih in socialnih posledicah uživanja psihoaktivnih snovi ter ga poučimo, kako na njegovo duševno motnjo vpliva zloraba psihoaktivnih snovi. Pomanjkljivo znanje na področju zdravstvene nege pacientov z dvojnimi diagnozami in nedorečenost ukrepov na samem oddelku vpliva na to, da je zdravstveno osebje v odnosu do pacienta večkrat v dilemi kako ravnati, zato bi bilo potrebno zdravstveno osebje bolje seznaniti in poučiti kako primerno ravnati s temi pacienti. Ključne besede: dvojna diagnoza, komorbidnost, psihoaktivne snovi, duševne motnje, zdravstvena nega, zdravljenje odvisnosti Objavljeno v DKUM: 02.04.2014; Ogledov: 4235; Prenosov: 380
Celotno besedilo (612,07 KB) |
5. Zdravstvena nega pacientov odvisnih od psihoaktivnih snovi in s komorbidnostjo duševne motnjeJoland Barbara Špendl, 2013, diplomsko delo Opis: Med osebami, odvisnimi od psihoaktivnih snovi (PAS), je značilna skupina s hkratno
duševno motnjo. V diplomskem delu je predstavljena zdravstvena nega pacientov, odvisnih
od PAS in njene značilnosti v povezavi s komorbidnostjo duševne motnje.
V empiričnem delu smo ugotavljali dodatne potrebe pacientov s hkratno duševno motnjo
po zdravstveni negi. Uporabljena je bila kvalitativna metoda dela s pomočjo študije
primera, v kateri smo primerjali dva pacienta, odvisna od PAS, pri čemer ima eden tudi
duševno motnjo.
Za oba pacienta smo na podlagi intervjuja in zdravstvene dokumentacije vzporedno
izdelali načrt zdravstvene nege, v katerem smo cilje, aktivnosti zdravstvene nege in
vrednotenje razvrstili po negovalnih diagnozah, oblikovanih skladno z metodo enajstih
funkcionalnih vzorcev zdravega obnašanja po Marjory Gordon. Izkazalo se je, da pacienti s
hkratno duševno motnjo potrebujejo specifično pozornost izvajalcev zdravstvene nege
zlasti v času abstinenčne krize zaradi tveganja za poslabšanje duševne motnje. Paciente je
potrebno opozarjati na nevarnost hkratnega jemanja zdravil in prepovedanih drog ter jih
vzpodbujati, da duševno motnjo razumejo kot motivacijo za abstinenco, ne kot razlog za
jemanje drog z namenom samozdravljenja. Ključne besede: psihoaktivne snovi, duševna motnja, odvisnost, komorbidnost, zdravstvena nega, medicinska sestra Objavljeno v DKUM: 12.12.2013; Ogledov: 2098; Prenosov: 320
Celotno besedilo (2,72 MB) |