| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 15 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
ZAUPANJE KOT TEMELJ POSLOVANJA Z BANKO
Marjetka Bokan, 2014, diplomsko delo

Opis: Zaupanje komitentov v poslovanje bank je pojem, o katerem se trenutno dosti govori. Nahajamo se v finančni krizi, kjer je zaupanje toliko bolj pomembno. Zato smo se odločili za diplomski seminar, katerega namen je bil spoznati mnenje komitentov o zaupanju v poslovanje z banko in ali se je njihovo mnenje v času finančne krize spremenilo. Opredelili smo banko in njene značilnosti. Najbolj smo se osredotočili na pojem zaupanje in njegov vpliv na poslovanje z banko. Ugotovili smo, da je zaupanje zelo pomembno pri poslovanju z banko ter da je od tega odvisno, ali bo komitent še naprej uporabljal bančne storitve izbrane banke ali pa jo bo zamenjal. Vsaka pozitivna izkušnja z banko pomeni dober temelj za nadaljnje posle in povečuje možnost uspešnega in dolgotrajnega sodelovanja. Komitenti, ki bodo zaupali v poslovanje bank, bodo tako zadovoljni in ostali zvesti izbrani banki. V diplomskem seminarju podajamo ugotovitve, ki smo jih pridobili z raziskovanjem. Ugotovljeno je bilo, da zaupanje v banke še obstaja, ampak se zmanjšuje. Komitenti od bank pričakujejo enakovreden in pošten odnos do vseh in pri vsakem poslu. Povzamemo lahko, da kljub vsemu obstaja zaupanje v poslovanje bank in če bodo banke uspele ohraniti to zaupanje, se bodo lahko gradili nadaljnji odnosi vzpostavljeni na temelju zaupanja.
Ključne besede: zaupanje, banka, bančne storitve, poslovanje bank, komitent, finančna kriza, zadovoljstvo, zvestoba
Objavljeno: 07.04.2014; Ogledov: 1080; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (974,28 KB)

12.
ZADOVOLJSTVO KOMITENTOV PO ZAMENJAVI BANKE
Martina Pajenk, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem času, ko je gospodarska situacija izjemno zahtevna, so banke v posebej težkem položaju. Na trgu vladajo tehnološki razvoj, globalizacija sveta in vedno močnejša konkurenca, ki je pogosto tudi nelojalna. Banke se borijo za svoje komitente in želijo s kakovostno opravljenimi storitvami vzbuditi pri njih zaupanje in zadovoljstvo, kar dolgoročno pomeni tudi zvestobo. Le na osnovi zvestih strank se ustvarja dobiček, ki je cilj vsake gospodarske družbe, tudi banke. Strokovnjaki so izračunali, da nadomestitev vsakega komitenta, ki je zapustil banko, stane petkrat več, kot zadržati starega komitenta. Zato banke vse napore vlagajo v kvalitetno servisiranje komitentov ob dejstvu, da so stranke za višjo raven servisa in odličnost v odnosu do njih pripravljene plačati višjo ceno. Zahteve bančnih komitentov so vedno bolj obsežne in stroge, zato postaja ponudba vse bolj prilagodljiva. Le z maksimalno prilagodljivostjo in prijaznostjo do komitentov bo lahko banka ohranjala svoj portfelj, seveda ob predpostavki, da ima konkurenčne cene za svoje storitve. Če se komitent odloči banko zamenjati, je Združenje bank Slovenije pripravilo Pravila in postopke za zamenjavo banke, ki so enotna ne glede na razlog zamenjave banke. Zvestoba komitenta banki pomeni zaupanje v banko in predstavlja jamstvo za nadaljevanje odnosa med njim in banko. Banka lahko to doseže le z izboljšanjem dejavnikov, ki so za komitenta pomembni. Te dejavnike banke preverjajo individualno z anonimnimi anketami, kjer preverjajo svoje prednosti, pomanjkljivosti in priložnosti za izboljšave z namenom povečanja zadovoljstva komitentov. Zadovoljstvo pomeni skupek dejavnikov, ki vplivajo na posameznika, največji vpliv pa imata kakovost storitev in cena. Kljub dejstvu, da je zadovoljstvo zelo težko izmerljivo, raziskave potrjujejo, da so zadovoljne stranke bolj zveste banki in uporabljajo več ponujenih storitev ter tako prispevajo k uspešnosti poslovanja banke. Komitenti, ki zamenjajo banko, so po zamenjavi običajno zadovoljni, ne moremo pa trditi, da so z zamenjavo zelo zadovoljni, saj popolno zadovoljstvo obstaja le redko. Vse je odvisno od komitentovega osebnega doživljanja zadovoljstva ter predvsem od tega, ali so pričakovanja ob zamenjavi banke realno postavljena.
Ključne besede: banka, komitent, zamenjava banke, zadovoljstvo komitentov, kakovost storitev, zvestoba
Objavljeno: 07.06.2016; Ogledov: 1021; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

13.
TRŽENJE STORITEV V DELAVSKI HRANILNICI D.D.
Matej Pernarčič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Zaradi hitrega spreminjanja okolja v bančnem sektorju je prehod komitentov z ene banke na drugo postal vsakdanji pojav. V preteklosti je bila zvestoba komitentov eni bančni instituciji pravilo in ne izjema. S strmenjem k popolnemu marketinškemu modelu, smo v teoretičnem delu diplomskega dela preučili notranje ter zunanje okolje bančne inštitucije, prepoznali prednosti ter slabosti obstoječega poslovnega modela in preučili marketing storitev bančnega sektorja. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete, ki smo jo izvedli po celotni Sloveniji v poslovnih enotah Delavske hranilnice d.d. Ljubljana,raziskali potrebe, zadovoljstvo in tržno vedenje uporabnikov storitev Delavske hranilnice d. d. Ljubljana.
Ključne besede: bančništvo, komitent, marketing, tržni delež
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 890; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (753,60 KB)

14.
Kreditna ponudba izbranih slovenskih bank za študente
Simona Muhič, 2017, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, ko situacije v življenju postajajo vedno bolj nepredvidljive. Presenetijo nas različni dogodki in pojavijo se želje in potrebe za katere potrebujemo veliko finančnih sredstev. Študenti se morajo med svojim študentskim življenjem nemalokrat odpovedati svojim sanjam, saj za njih preprosto nimajo dovolj denarja. Če nam za uresničitev želja ne zadostujejo lastna finančna sredstva, se lahko kot rešitev pojavi tudi banka in njena kreditna ponudba, ki je prilagojena posameznim segmentom bančnih komitentov in torej tudi študentski populaciji. V delu diplomskega projekta smo raziskali, zakaj je študentsko populacijo potrebno obravnavati kot poseben segment. Ukvarjali smo se z osnovnim raziskovalnim vprašanjem; ali banke v slovenskem bančnem sistemu študente kot segment obravnavajo ločeno od ostalih fizičnih oseb. Za banko je izrednega pomena, da zna spoznati potrebe in želje njenih komitentov, ter, da na podlagi tega izoblikuje ustrezno prilagojeno ponudbo. Ugotovili smo, da so študenti za banke ena izmed najboljših priložnosti, namreč ko enkrat postanejo komitenti neke banke in so s ponudbo zadovoljni, ostanejo njihovi komitenti v večini primerov celo življenje. Po pregledu spletnih stranih izbranih bank smo ugotovili, da se študentska populacija obravnava kot poseben segment, saj se ponudbi namenjeni študentom in fizičnim osebam med seboj razlikujeta. Slovenske banke imajo v povprečju oblikovano posebno ponudbo študentskih kreditov.
Ključne besede: banka, kredit, bančni komitent, študenti, ponudba slovenskih bank
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 728; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (750,64 KB)

15.
Prehod lastninske pravice od tretje osebe na komitenta v zvezi s komisijsko pogodbo
Benjamin Spiegl, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene posebnosti in način prehoda lastninske pravice od tretje osebe na komitenta pri nakupni komisijski pogodbi. Ker so pri prodajni komisijski pogodbi stališča teoretikov glede prehoda lastninske pravice bolj enotna, kot pri nakupni komisijski pogodbi, je v diplomski nalogi obravnavana le nakupna komisija. Obravnava nakupne komisije temelji na primerjavi z običajno prodajno pogodbo ter na vlogi komisionarja, ki je hkrati v pogodbenem razmerju s komitentom in tretjo osebo. V diplomski nalogi je obravnavan zgolj prenos lastninske pravice, kot temeljne stvarne pravice, ugotovitve pa analogno veljajo tudi glede prenosa drugih stvarnih pravic. Kot predmet lastninske pravice so v diplomski nalogi obravnavane samo premičnine, ki so najpogosteje predmet nakupne komisijske pogodbe. Pri nakupni komisijski pogodbi da komitent svojemu komisionarju naročilo za nakup določenega blaga. Komisionar nato s tretjo osebo sklene pravni posel o nakupu blaga v svojem imenu, a za račun komitenta. Razlog, da komisionar ne kupuje stvari za lastne potrebe, ampak za potrebe komitenta, ne vpliva na prehod lastninske pravice od tretje osebe na komisionarja. Tretja oseba ni v neposrednem pogodbenem razmerju s komitentom. Gre za primer posrednega zastopanja, kjer zastopnikove izjave volje ne ustvarjajo pravic neposredno v sferi zastopanega. Zato med tretjo osebo in komitentom ne pride do vzpostavitve neposrednega pravnega razmerja. Med njima velja načelo ločenosti pravnih razmerij, po katerem pravila o komisijski pogodbi urejajo notranje razmerje med komitentom in komisionarjem, pravila o prodajni pogodbi pa urejajo zunanje razmerje med komisionarjem kot kupcem in tretjo osebo kot prodajalcem. Pri tem opazimo odmik od načela kavzalnosti, ki za uspešen prenos lastninske pravice zahteva veljaven zavezovalni pravni posel med odsvojiteljem in pridobiteljem, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico. Ta je hkrati kavza oz. podlaga razpolagalnega pravnega posla, s pomočjo katerega se lastninska pravica dokončno prenese. Čeprav se izročitev blaga zastopniku šteje za izročitev zastopanemu, pa med komitentom in tretjo osebo ne obstaja zavezovalni pravni posel, saj sta stranki vsaka svojega pravnega posla. Zato prehod lastninske pravice ni tako enostaven, kot pri običajni prodajni pogodbi, kjer sta prodajalec in kupec stranki istega pravnega posla.
Ključne besede: komisijska pogodba, komitent, komisionar, nakupna komisija, posredno zastopanje, prenos lastninske pravice
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 163; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (421,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici