| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
NAMENSKI POTROŠNIŠKI KREDITI BANKE X
Leja Kuzmič, 2009, diplomsko delo

Opis: Dandanes obstaja veliko različnih finančnih produktov, ki so na voljo posameznikom, da kljub premajhnim prihodkom zadovoljujejo svoje potrebe.V Sloveniji je kredit še vedno najbolj razširjen in tudi največkrat uporabljen finančni produkt. Kreditiranje prebivalstva je pomemben del poslovanja slovenskih bank. Zaradi velike konkurence morajo banke pri izvajanju svoje kreditne aktivnosti minimizirati vsa tveganja, katerim so izpostavljena. Uspešno upravljanje s kreditnim tveganjem, ki je najpomebnejše, omogoča, da bodo banke dosegle pričakovane rezultate.
Ključne besede: banka, bančni sistem, bančni posli, bančna načela, kredit, kreditna ponudba, kreditno tveganje, komitent.
Objavljeno: 01.12.2009; Ogledov: 1423; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (272,98 KB)

2.
INTEGRACIJA ELEKTRONSKIH PRODAJNIH POTI V BANKAH
Vesna Lipuš, 2009, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi smo predstavili elektronske prodajne poti bank ter kot primer prikazali še elektronske prodajne poti, ki jih pri svojem poslovanju uporablja Banka Celje d.d. To temo smo raziskali zaradi zanimivosti, predvsem pa zaradi porasta elektronskega poslovanja pri nas v zadnjih letih. Kot vemo je elektronsko poslovanje zelo širok pojem, zato je treba omeniti, da obsega ta pojem tudi elektronsko bančništvo, elektronsko trženje, elektronsko trgovanje, spletno trgovanje, svetovanje na daljavo, elektronsko zavarovalništvo, delo na daljavo, pouk na daljavo… Diplomsko delo smo razdelili na več poglavij in sicer zato, da je bolj pregledno in da se bralci najprej seznanijo z samim pojmom elektronskega poslovanja in da lahko vidijo katere elektronske prodajne poti nudijo banke, med njimi tudi Banka Celje d.d. ki smo jo vključili v diplomsko delo kot primer. Prvi del je tako namenjen razlagi pojma elektronskega poslovanja in razvoju le-tega. Dotaknili smo se tudi vrst elektronskega poslovanja, namenili nekaj besed prednostim in slabostim, ter varnosti elektronskega poslovanja, ki je zelo pomemben element elektronskega poslovanja, še zlasti v današnjih časih, ko se število uporabnikov povečuje. V tem delu smo tudi prikazali vrste elektronskih prodajnih poti, ki jih uporabljajo banke, kot so na primer: bančni avtomati, bančni kioski, pos terminali, telefonsko bančništvo, internetno bančništvo ter druge možne elektronske prodajne poti. V drugem delu pa smo kot primer vzeli Banko Celje d.d. in njene elektronske prodajne poti. Najprej smo nekaj besed namenili izključno Banki Celje d.d., njeni zgodovini in razvoju, nato pa se posvetili elektronskim prodajnim potem. Zaradi zaupnih podatkov, ki nam jih Banka Celje d.d. ne sme posredovati, smo bili omejeni z literaturo. Tako smo podatke črpali iz interneta in raznih brošur, ki so nam jih posredovali zaposleni na Banki Celje d.d. Klasični načini plačevanja s čeki in gotovino, postopoma izginjajo iz prometa, nadomeščajo pa jih sodobni načini plačevanja. Čemu bi nosili gotovino za plačevanje položnic in se izpostavljali nevarnosti ropa, ko pa lahko to izvršimo kar doma s klikom na miško, s tem pa prihranimo tudi pri času. Elektronsko poslovanje nam tako omogoča hitro in kakovostno izvajanje bančnih storitev.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, vrste elektronskega poslovanja, elektronske prodajne poti, internet, komitent, bančni avtomati, informacijski terminali, bančni kioski, pos delovna mesta, internetno bančništvo, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, klicni centri, pametna kartica, elektronska denarnica, interaktivna televizija, WAP, varnost elektronskega poslovanja, bančno pismo, plačilne kartice, digitalni podpis, Klik, Halo banka, PIN, spam, virusi, trojanski konji, črvi.
Objavljeno: 23.11.2009; Ogledov: 2387; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (811,74 KB)

3.
ORGANIZACIJSKI CILJI PRIDOBIVANJA KOMITENTOV V PROBANKI D.D.
Luka Jordan, 2009, diplomsko delo

Opis: Organizacijski cilji pridobivanja komitentov se vedno bolj spreminjano zaradi aktivnega boja za njihovo pridobitev in ohranitev, saj so bančne storitve med bankami podobne ali enake. Organizacijski cilji pridobivanja komitentov so procesi, katerih rezultat je proizvodnja pravih storitev in uspešna prodaja. Trženje storitev je s porastom storitvenih podjetji postalo zanimivo področje preučevanja, ki se bistveno razlikuje od trženja izdelkov, čeprav so izhodišča podobna. Danes živimo v času v katerem podjetja namenjajo veliko časa problemom zadovoljevanja svojih komitentov predvsem na kakšen način storitev narediti zanimivo za komitente in jo s pomočjo zaposlenih uspešno prodati.
Ključne besede: komitent, banka, bančne storitve, management, zaposleni, trženje, pridobivanje, ohranjanje, Probanka
Objavljeno: 05.07.2010; Ogledov: 1226; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (347,83 KB)

4.
INTERNETNO BANČNIŠTVO ZA PODJETJA NA PRIMERU POŠTNE BANKE SLOVENIJE D.D.
Mojca Bergauer Jarc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisano elektronsko bančništvo s poudarkom na internem bančništvu. Tema je bila izbrana z moje strani zaradi zanimanja, skozi diplomsko delo pa je bilo znanje o tej temi nadgrajeno. Diplomska naloga je razdeljena v dva tematska sklopa, v katerem je zajeto elektronsko bančništvo tako s teoretičnega kot tudi s praktičnega vidika. V prvem tematskem sklopu je bil zajet teoretičen del opredelitve elektronskega bančništva s poudarkom na internetnem bančništvu. Opisano je delovanje elektronskega bančništva, katere storitve ponuja, prodajne poti in varnost poslovanja. Drugi tematski sklop je izključno namenjen praktičnemu prikazu internetnega bančništva za podjetja na primeru Poštne banke Slovenije d.d.. Na začetku je najprej na splošno in kratko predstavljena Poštna banka Slovenije in ponudbo elektronske banke ter njena funkcionalnosti. V nadaljevanju so opisane storitve plačilnega prometa in varnost elektronskega poslovanja ter primerjava dveh ponudnikov programske opreme Hermes SoftLab d.d. in Halcom d.d. z vidika uporabnikov. Poseben poudarek je na razvoju oz. nadgradnji programske opreme in razširitvi ponudbe internetne banke. Opredeljeno je internetno bančništvo za pravne osebe. Internetni način poslovanja pomeni prihranek dragocenega časa, je enostavne uporabe in hkrati prinaša posodobitev bančnega poslovanja. S tem načinom se odpirajo nove tržne poti, preko katerih se komitent poveže z banko. Prav komitenti pa so tisti zaradi katerih banke vodijo nenehen boj s konkurenco, saj se zavedajo, da bodo na trgu ostale samo, če bodo korak pred njimi.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, banka, komitent, elektronski denar, mikroplačila, POS delovna mesta, internet, Poštna banka Slovenije, elektronska banka, Hermes SoftLab d.d., Halcom d.d., e - računi, direktne bremenitve SEPA
Objavljeno: 16.08.2010; Ogledov: 2236; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (4,39 MB)

5.
PROGRAMSKA REŠITEV ZA DELO S KOMITENTI OSEBNEGA BANČNIŠTVA
Aleš Ambrožič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo programsko rešitev za vodenje evidence komitentov osebnega bančništva, ki jo pri svojem delu uporablja osebni bančnik. V uvodu je opisana problematika dosedanjih postopkov pri delu in predvidene metode dela. Za izdelavo programske rešitve smo izbrali prototipni pristop. Nato smo analizirali obstoječega stanje in poiskali šibke točke. Programsko rešitev smo razvili s programskim orodjem MS Access. V osrednjem delu diplomske naloge smo opisali zasnovo in izdelavo programske rešitve. Predstavili smo vse bistvene elemente in opisali sprotno reševanje težav. Programsko rešitev smo testirali za odpravo napak in jo uspešno implementirali v delovno okolje. V zaključnem delu naloge smo učinke programske rešitve ocenili kot pozitivne in uspešne. Opisali smo še možnosti za nadaljnje nadgradnje programa.
Ključne besede: Osebno bančništvo, Komitent, Programska rešitev, MS Access, Podatkovna zbirka
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 1301; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

6.
INTERNETNI PORTALI ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA NA PRIMERU NOVE KBM IN NLB
Maja Klemenčič, 2011, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi sem želela predstaviti elektronsko bančništvo prebivalstva. Na začetku naloge sem predstavila kaj sploh je elektronsko poslovanje, vrste elektronskega poslovanja in kakšne so značilnosti dobre spletne strani. Kasneje sem se osredotočila na elektronsko bančništvo. Na kratko sem pobrskala po zgodovini elektronskega bančništva in predstavila razvojne trende. V tem sklopu sem predstavila tudi vse storitve elektronskega bančništva. Na kratko sem opisala bankomate, plačilne kartice, samopostrežne kioske, telefonsko in mobilno bančništvo. V nalogi sem se bolj osredotočila na internetno bančništvo, še posebej pa na varnost elektronskega bančništva. Tako sem ugotovila, da banke nudijo visoko varnost poslovanja prek interneta. Zanimale pa so me tudi prednosti in slabosti elektronskega bančništva. Zato sem jih predstavila iz vseh štirih vidikov, od prednosti za banko in uporabnike, kot slabosti za banko in uporabnike. Potem sem se osredotočila še na elektronsko bančništvo v Novi KBM in NLB, kjer sem najprej predstavila posamezno banko. Zanimalo me je, kako poteka pri njih internetno bančništvo, katere storitve so na voljo uporabnikom, kdaj se lahko poslužujejo internetne banke, kako hitro so izvedene storitve, ter kako skrbijo za varnost elektronskega poslovanja. V zadnjem poglavju sem se poglobila v spletne strani omenjenih bank in jih primerjala med seboj. Na koncu sem strnila vsa raziskana področja in svoje misli in cilje strnila v sklepu.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, Internet, varnost, banka, komitent.
Objavljeno: 13.05.2011; Ogledov: 1255; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1012,39 KB)

7.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO NA PRIMERU NOVE LJUBLJANSKE BANKE
Sara Kralj, 2011, diplomsko delo

Opis: Osemdeseta in sploh devetdeseta leta prejšnjega stoletja so pomenila revolucijo na področju informatike in interneta. Takrat se je pokazalo, da je internet medij neomejenih možnosti. Razvoj globalnega računalniškega omrežja interneta pomeni prelomnico v razvoju komunikacij. Njegova univerzalnost, velika razširjenost, dostopnost in nizka cena priključitve in dela v omrežju so povzročili, da iz tržišča izpodriva vse ostale načine elektronske komunikacije. Zaradi dolgih čakalnih vrst pred bančnimi okenci, slabega pregleda nad poslovanjem in slabše informiranosti svojih komitentov so banke začele razmišljati, kako svoje storitve na čim lažji in čim hitrejši način prinesti k svojim komitentom na dom, kako torej vpeljati sisteme za poslovanje na daljavo. Tako se je razvilo elektronsko bančništvo, ki ga pojmujemo e-bančništvo in ki obsega mnogo storitev. E-bančništvo omogoča komitentu hitro in kakovostno opravljanje bančnih storitev preko svetovnega spleta. Vse več ljudi se poslužuje opravljanju bančnih storitev preko e-bančništva, saj jim le ta omogoča 24 urno dostopnost, časovno neomejenost, neodvisnost od odpiralnega časa banke, ter cenovno ugodnost. Uvajanje poslovanja preko interneta v banko je smiselno takrat, ko je dosežen večji marketinški učinek (oz. da je banka v koraku s konkurenco) in ko so s tem doseženi nižji stroški. Tako je poslovanje preko interneta za banko smiselno predvsem na tistih področjih, na katerih se pojavlja zelo veliko podobnih operacij, torej področjih, ki so povezana z osnovno dejavnostjo banke: poslovno bančništvo, investicijsko bančništvo, ukvarjanje z nepremičninami,… Dvom o varnosti je vsekakor manjši kot v preteklosti, je pa dejansko še prisoten. Absolutne varnosti torej ni, zato je osrednjega pomena pri internetnem bančništvu njegova varnost. Internet poleg vseh prednosti ponuja tudi veliko možnosti za zlorabo podatkov, zato temu področju banke posvečajo veliko pozornost. Vendar pa ni dovolj, da se aplikacije za varnost transakcij samo razvijejo, temveč jih je potrebno tudi nenehno posodabljati in odpravljati napake, ki se ugotovijo tekom uporabe. Tudi ni dovolj, če za varnost e-bančništva skrbi le banka, temveč mora za varnost skrbeti tudi uporabnik. Vsak uporabnik bi moral poznati osnove računalniške varnosti, da lahko varno posluje pri delu s programi za elektronsko banko. Konkurenca na področju poslovanja z denarjem in kapitalom je vse večja. Meje se širijo, prihajajo močnejši, manjši se združujejo, širi se obseg ponudbe in instrumentov. Zmanjšati stroške poslovanja je postala obsesija, hoditi v koraku s tehnološkim razvojem pa neizogibna potreba. To je postalo glavni motiv dinamičnega bančništva. Postavljajo se nove meje in nov izziv za bančništvo. Poslovanje s prebivalstvom in informiranje, fakturiranje in plačevanje računov, bo postalo rutina, ki jo bo prevzemala avtomatizacija, papir pa bo izginil. Banke se bodo posvetile planiranju, analitičnim poslom in iskanju novih priložnosti. Ravno tukaj je rezerva, to je prepustiti administracijo računalnikom in ljudi zaposliti na kreativnih področjih. Kot vsaka tehnologija doslej, bo tudi to zahtevalo nove kadrovske spremembe in drugačen profil bančnega uslužbenca.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, varnost elektronskega bančništva, internet, komitent, bančni avtomat, plačilne kartice, internetno bančništvo, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, NLB Klik, NLB Proklik
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 1744; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (17,88 MB)

8.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ZA PREBIVALSTVO NA PRIMERU SKB
Metka Cimerman, 2011, diplomsko delo

Opis: Internet je prinesel nove možnosti na področju bančništva in postal nepogrešljiv del za izvedbo elektronskega bančništva. Banke morajo nenehno spremljati spremembe in trende, ki se pojavljajo na področju elektronskega bančništva in se naje tudi hitro odzvati. Vse več ljudi se poslužuje opravljanja bančnih storitev preko elektronskega bančništva, saj jim to omogoča 24 urno dostopnost, časovno neomejenost, neodvisnost od odpiralnega časa bank ter cenovno ugodnost. Nove tehnologije poleg številnih prednosti prinašajo s seboj tudi slabosti in tveganja, vendar v primeru elektronskega bančništva prednosti nedvomno prevladujejo in so ključni kriteriji odločitev bank za ponujanje tovrstnih storitev komitentom za njihovo uporabo. Danes ni več banke, ki ne bi ponujala internetne različice bančnih storitev, saj le-ta ne predstavlja več samo konkurenčne prednosti temveč nujo za zadovoljitev potreb komitentov. Za zagotavljanje varnosti morata skrbeti tako banka kot komitent. Banka je dolžna postaviti varne sisteme, ki komitentom omogočajo varno in enostavno opravljanje bančnih storitev, komitenti pa morajo zagotoviti skrbno in odgovorno ravnanje. V diplomski nalogi se ugotovila, da se število uporabnikov elektronskega bančništva v banki SKB še vedno povečuje. V letu 2008 je elektronsko bančništvo uporabljalo 63.011 prebivalcev, lata 2009 pa 70.241 prebivalcev. Iz tega sklepamo, da se banka zaveda vse ostrejše bitke za komitente, zato tudi posebno pozornost namenja dobri tehnologiji, trendom, spremembam in zadovoljstvu svojih komitentov.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, kartice, internetno bančništvo, varnost, šifriranje, javni in zasebni ključ, digitalni podpis, komitent.
Objavljeno: 19.05.2011; Ogledov: 1243; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (879,95 KB)

9.
ANALIZA POTROŠNIŠKIH KREDITOV BANK V SLOVENIJI
Simona Zupan, 2012, diplomsko delo

Opis: Vedno je obstajal nekdo, ki je imel presežek, in nekdo, ki si ga je želel izposoditi. Prve oblike "kreditiranja" so se tako pojavile že dva tisoč let pred našim štetjem, še v času antike. Že od samega začetka kapitalizma pa za prevladujočo obliko kreditiranja šteje bančni kredit. Če pogledamo današnji svet, lahko rečemo, da živimo v času slednjega, saj se vse več ljudi zaradi pomanjkanja sredstev odloča za najem kredita pri banki. Ker pa je na slovenskem kreditnem trgu ogromno specializiranih ponudnikov, smo se s svojo analizo osredotočili na pet bank, ki s svojimi tržnimi deleži zavzemajo več kot polovico slovenskega bančnega trga, ter na njihovo ponudbo in pogoje za najem potrošniških kreditov. Treba se je zavedati, da vsak najem kredita poleg obrestne mere spremljajo tudi določeni stroški, višina katerih vpliva na končno ceno, ki jo bo kreditojemalec plačal banki. S pomočjo informativnih izračunov smo te stroške uporabili kot glavno merilo pri naši analizi in prišli do zaključka, da se višine cen kreditov od banke do banke lahko močno razlikujejo.
Ključne besede: kredit, banka, finančna kriza, obrestna mera, stroški kredita, zavarovanje kredita, kreditna pogodba, doba odplačevanja, komitent, nekomitent
Objavljeno: 16.11.2012; Ogledov: 1011; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

10.
PRIMERJAVA OBVEZNOSTI PRI PRODAJNEM NAROČILU IN PRODAJNI KOMISIJI
Sabina Florjanc, 2013, diplomsko delo

Opis: Prodajno naročilo in prodajna komisija sta dva podobna pogodbena tipa, ki ju ureja Obligacijski zakonik. Pogodbi sta si podobni, ker v obeh primerih oseba, ki sklene prodajno naročilo ali prodajno komisijo išče pomoč pri prodaji določene stvari. Naročitelj in komitent naročita prodajo stvari osebi, ki se s takšno dejavnostjo poklicno ukvarja, ima zato več znanja in izkušenj in tako več možnosti, da bo stvar dejansko prodana. V primeru prodajnega naročila je oseba, ki ji je zaupana prodaja stvari prevzemnik naročila, v primeru prodajne komisije pa je ta oseba komisionar. Primerjana pogodbena tipa sta si podobna tudi zato, ker oba vsebujeta in združujeta elemente prodajne ter mandatne pogodbe. Podobnost z mandatno pogodbo, se kaže v tem da naročitelj in komitent naročita prodajo stvari prevzemniku naročila oz. komisionarju. Navodila dana v naročilu so glavno vodilo pri izvrševanju naročila in merilo za presojo kršitve pogodbe. Podobnost s prodajno pogodbo pa se kaže v izpolnitveni obveznosti. Tako prevzemnik naročila kot tudi komisionar izvršita naročilo v kolikor skleneta prodajno pogodbo glede stvari, ki je predmet pogodbe. Kljub podobnostim pa pri primerjavi prodajnega naročila in prodajne komisije zasledimo tudi razlike. Cilj diplomske naloge je izpostaviti te razlike skozi primerjavo obveznosti pri prodajnem naročilu in prodajni komisiji. Obveznosti prevzemnika naročila in komisionarja se razlikujejo že v izpolnitveni obveznosti, saj se prevzemnik naročila za naročitelja zaveže opraviti prodajo stvari, komisionar pa se poleg prodaje stvari zaveže opraviti še druge pravne posle in dejanja, ki so potrebna za prodajo blaga. Komisionar ima pojasnile obveznosti, njegova dolžnost je sporočiti ime sopogodbenika in dajanje računa naročitelju, skrb za prejeto blago, itd. Komisionar mora komitentu omogočiti nadzor nad izvrševanje njegovega naročila in omogočiti prostor za komitentova navodila, da zadovolji njegove interese. Prevzemnik naročila pa lahko naročilo izvrši brez nadzora naročitelja in celo podatek o doseženi kupnini zadrži zase. Poleg teh razlik je drugače urejeno tudi plačilo/provizija prevzemniku naročila oz. komisionarju, preklicnost naročila in vzpostavitev razmerja prodajne pogodbe med prevzemnikom naročila in naročiteljem ter med komisionarjem in komitentom.
Ključne besede: prodajno naročilo, prodajna komisija, primerjava, mandatna pogodba, prodajna pogodba, naročitelj in komitent, prevzemnik naročila in komisionar, izpolnitvena obveznost, razlike med obveznostmi
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1522; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (174,69 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici