| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Prehod lastninske pravice od tretje osebe na komitenta v zvezi s komisijsko pogodbo
Benjamin Spiegl, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene posebnosti in način prehoda lastninske pravice od tretje osebe na komitenta pri nakupni komisijski pogodbi. Ker so pri prodajni komisijski pogodbi stališča teoretikov glede prehoda lastninske pravice bolj enotna, kot pri nakupni komisijski pogodbi, je v diplomski nalogi obravnavana le nakupna komisija. Obravnava nakupne komisije temelji na primerjavi z običajno prodajno pogodbo ter na vlogi komisionarja, ki je hkrati v pogodbenem razmerju s komitentom in tretjo osebo. V diplomski nalogi je obravnavan zgolj prenos lastninske pravice, kot temeljne stvarne pravice, ugotovitve pa analogno veljajo tudi glede prenosa drugih stvarnih pravic. Kot predmet lastninske pravice so v diplomski nalogi obravnavane samo premičnine, ki so najpogosteje predmet nakupne komisijske pogodbe. Pri nakupni komisijski pogodbi da komitent svojemu komisionarju naročilo za nakup določenega blaga. Komisionar nato s tretjo osebo sklene pravni posel o nakupu blaga v svojem imenu, a za račun komitenta. Razlog, da komisionar ne kupuje stvari za lastne potrebe, ampak za potrebe komitenta, ne vpliva na prehod lastninske pravice od tretje osebe na komisionarja. Tretja oseba ni v neposrednem pogodbenem razmerju s komitentom. Gre za primer posrednega zastopanja, kjer zastopnikove izjave volje ne ustvarjajo pravic neposredno v sferi zastopanega. Zato med tretjo osebo in komitentom ne pride do vzpostavitve neposrednega pravnega razmerja. Med njima velja načelo ločenosti pravnih razmerij, po katerem pravila o komisijski pogodbi urejajo notranje razmerje med komitentom in komisionarjem, pravila o prodajni pogodbi pa urejajo zunanje razmerje med komisionarjem kot kupcem in tretjo osebo kot prodajalcem. Pri tem opazimo odmik od načela kavzalnosti, ki za uspešen prenos lastninske pravice zahteva veljaven zavezovalni pravni posel med odsvojiteljem in pridobiteljem, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico. Ta je hkrati kavza oz. podlaga razpolagalnega pravnega posla, s pomočjo katerega se lastninska pravica dokončno prenese. Čeprav se izročitev blaga zastopniku šteje za izročitev zastopanemu, pa med komitentom in tretjo osebo ne obstaja zavezovalni pravni posel, saj sta stranki vsaka svojega pravnega posla. Zato prehod lastninske pravice ni tako enostaven, kot pri običajni prodajni pogodbi, kjer sta prodajalec in kupec stranki istega pravnega posla.
Ključne besede: komisijska pogodba, komitent, komisionar, nakupna komisija, posredno zastopanje, prenos lastninske pravice
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 546; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (421,90 KB)

2.
Kreditna ponudba izbranih slovenskih bank za študente
Simona Muhič, 2017, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, ko situacije v življenju postajajo vedno bolj nepredvidljive. Presenetijo nas različni dogodki in pojavijo se želje in potrebe za katere potrebujemo veliko finančnih sredstev. Študenti se morajo med svojim študentskim življenjem nemalokrat odpovedati svojim sanjam, saj za njih preprosto nimajo dovolj denarja. Če nam za uresničitev želja ne zadostujejo lastna finančna sredstva, se lahko kot rešitev pojavi tudi banka in njena kreditna ponudba, ki je prilagojena posameznim segmentom bančnih komitentov in torej tudi študentski populaciji. V delu diplomskega projekta smo raziskali, zakaj je študentsko populacijo potrebno obravnavati kot poseben segment. Ukvarjali smo se z osnovnim raziskovalnim vprašanjem; ali banke v slovenskem bančnem sistemu študente kot segment obravnavajo ločeno od ostalih fizičnih oseb. Za banko je izrednega pomena, da zna spoznati potrebe in želje njenih komitentov, ter, da na podlagi tega izoblikuje ustrezno prilagojeno ponudbo. Ugotovili smo, da so študenti za banke ena izmed najboljših priložnosti, namreč ko enkrat postanejo komitenti neke banke in so s ponudbo zadovoljni, ostanejo njihovi komitenti v večini primerov celo življenje. Po pregledu spletnih stranih izbranih bank smo ugotovili, da se študentska populacija obravnava kot poseben segment, saj se ponudbi namenjeni študentom in fizičnim osebam med seboj razlikujeta. Slovenske banke imajo v povprečju oblikovano posebno ponudbo študentskih kreditov.
Ključne besede: banka, kredit, bančni komitent, študenti, ponudba slovenskih bank
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 1050; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (750,64 KB)

3.
TRŽENJE STORITEV V DELAVSKI HRANILNICI D.D.
Matej Pernarčič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Zaradi hitrega spreminjanja okolja v bančnem sektorju je prehod komitentov z ene banke na drugo postal vsakdanji pojav. V preteklosti je bila zvestoba komitentov eni bančni instituciji pravilo in ne izjema. S strmenjem k popolnemu marketinškemu modelu, smo v teoretičnem delu diplomskega dela preučili notranje ter zunanje okolje bančne inštitucije, prepoznali prednosti ter slabosti obstoječega poslovnega modela in preučili marketing storitev bančnega sektorja. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete, ki smo jo izvedli po celotni Sloveniji v poslovnih enotah Delavske hranilnice d.d. Ljubljana,raziskali potrebe, zadovoljstvo in tržno vedenje uporabnikov storitev Delavske hranilnice d. d. Ljubljana.
Ključne besede: bančništvo, komitent, marketing, tržni delež
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 1190; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (753,60 KB)

4.
ZADOVOLJSTVO KOMITENTOV PO ZAMENJAVI BANKE
Martina Pajenk, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem času, ko je gospodarska situacija izjemno zahtevna, so banke v posebej težkem položaju. Na trgu vladajo tehnološki razvoj, globalizacija sveta in vedno močnejša konkurenca, ki je pogosto tudi nelojalna. Banke se borijo za svoje komitente in želijo s kakovostno opravljenimi storitvami vzbuditi pri njih zaupanje in zadovoljstvo, kar dolgoročno pomeni tudi zvestobo. Le na osnovi zvestih strank se ustvarja dobiček, ki je cilj vsake gospodarske družbe, tudi banke. Strokovnjaki so izračunali, da nadomestitev vsakega komitenta, ki je zapustil banko, stane petkrat več, kot zadržati starega komitenta. Zato banke vse napore vlagajo v kvalitetno servisiranje komitentov ob dejstvu, da so stranke za višjo raven servisa in odličnost v odnosu do njih pripravljene plačati višjo ceno. Zahteve bančnih komitentov so vedno bolj obsežne in stroge, zato postaja ponudba vse bolj prilagodljiva. Le z maksimalno prilagodljivostjo in prijaznostjo do komitentov bo lahko banka ohranjala svoj portfelj, seveda ob predpostavki, da ima konkurenčne cene za svoje storitve. Če se komitent odloči banko zamenjati, je Združenje bank Slovenije pripravilo Pravila in postopke za zamenjavo banke, ki so enotna ne glede na razlog zamenjave banke. Zvestoba komitenta banki pomeni zaupanje v banko in predstavlja jamstvo za nadaljevanje odnosa med njim in banko. Banka lahko to doseže le z izboljšanjem dejavnikov, ki so za komitenta pomembni. Te dejavnike banke preverjajo individualno z anonimnimi anketami, kjer preverjajo svoje prednosti, pomanjkljivosti in priložnosti za izboljšave z namenom povečanja zadovoljstva komitentov. Zadovoljstvo pomeni skupek dejavnikov, ki vplivajo na posameznika, največji vpliv pa imata kakovost storitev in cena. Kljub dejstvu, da je zadovoljstvo zelo težko izmerljivo, raziskave potrjujejo, da so zadovoljne stranke bolj zveste banki in uporabljajo več ponujenih storitev ter tako prispevajo k uspešnosti poslovanja banke. Komitenti, ki zamenjajo banko, so po zamenjavi običajno zadovoljni, ne moremo pa trditi, da so z zamenjavo zelo zadovoljni, saj popolno zadovoljstvo obstaja le redko. Vse je odvisno od komitentovega osebnega doživljanja zadovoljstva ter predvsem od tega, ali so pričakovanja ob zamenjavi banke realno postavljena.
Ključne besede: banka, komitent, zamenjava banke, zadovoljstvo komitentov, kakovost storitev, zvestoba
Objavljeno: 07.06.2016; Ogledov: 1312; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
ZAUPANJE KOT TEMELJ POSLOVANJA Z BANKO
Marjetka Bokan, 2014, diplomsko delo

Opis: Zaupanje komitentov v poslovanje bank je pojem, o katerem se trenutno dosti govori. Nahajamo se v finančni krizi, kjer je zaupanje toliko bolj pomembno. Zato smo se odločili za diplomski seminar, katerega namen je bil spoznati mnenje komitentov o zaupanju v poslovanje z banko in ali se je njihovo mnenje v času finančne krize spremenilo. Opredelili smo banko in njene značilnosti. Najbolj smo se osredotočili na pojem zaupanje in njegov vpliv na poslovanje z banko. Ugotovili smo, da je zaupanje zelo pomembno pri poslovanju z banko ter da je od tega odvisno, ali bo komitent še naprej uporabljal bančne storitve izbrane banke ali pa jo bo zamenjal. Vsaka pozitivna izkušnja z banko pomeni dober temelj za nadaljnje posle in povečuje možnost uspešnega in dolgotrajnega sodelovanja. Komitenti, ki bodo zaupali v poslovanje bank, bodo tako zadovoljni in ostali zvesti izbrani banki. V diplomskem seminarju podajamo ugotovitve, ki smo jih pridobili z raziskovanjem. Ugotovljeno je bilo, da zaupanje v banke še obstaja, ampak se zmanjšuje. Komitenti od bank pričakujejo enakovreden in pošten odnos do vseh in pri vsakem poslu. Povzamemo lahko, da kljub vsemu obstaja zaupanje v poslovanje bank in če bodo banke uspele ohraniti to zaupanje, se bodo lahko gradili nadaljnji odnosi vzpostavljeni na temelju zaupanja.
Ključne besede: zaupanje, banka, bančne storitve, poslovanje bank, komitent, finančna kriza, zadovoljstvo, zvestoba
Objavljeno: 07.04.2014; Ogledov: 1255; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (974,28 KB)

6.
PRIMERJAVA OBVEZNOSTI PRI PRODAJNEM NAROČILU IN PRODAJNI KOMISIJI
Sabina Florjanc, 2013, diplomsko delo

Opis: Prodajno naročilo in prodajna komisija sta dva podobna pogodbena tipa, ki ju ureja Obligacijski zakonik. Pogodbi sta si podobni, ker v obeh primerih oseba, ki sklene prodajno naročilo ali prodajno komisijo išče pomoč pri prodaji določene stvari. Naročitelj in komitent naročita prodajo stvari osebi, ki se s takšno dejavnostjo poklicno ukvarja, ima zato več znanja in izkušenj in tako več možnosti, da bo stvar dejansko prodana. V primeru prodajnega naročila je oseba, ki ji je zaupana prodaja stvari prevzemnik naročila, v primeru prodajne komisije pa je ta oseba komisionar. Primerjana pogodbena tipa sta si podobna tudi zato, ker oba vsebujeta in združujeta elemente prodajne ter mandatne pogodbe. Podobnost z mandatno pogodbo, se kaže v tem da naročitelj in komitent naročita prodajo stvari prevzemniku naročila oz. komisionarju. Navodila dana v naročilu so glavno vodilo pri izvrševanju naročila in merilo za presojo kršitve pogodbe. Podobnost s prodajno pogodbo pa se kaže v izpolnitveni obveznosti. Tako prevzemnik naročila kot tudi komisionar izvršita naročilo v kolikor skleneta prodajno pogodbo glede stvari, ki je predmet pogodbe. Kljub podobnostim pa pri primerjavi prodajnega naročila in prodajne komisije zasledimo tudi razlike. Cilj diplomske naloge je izpostaviti te razlike skozi primerjavo obveznosti pri prodajnem naročilu in prodajni komisiji. Obveznosti prevzemnika naročila in komisionarja se razlikujejo že v izpolnitveni obveznosti, saj se prevzemnik naročila za naročitelja zaveže opraviti prodajo stvari, komisionar pa se poleg prodaje stvari zaveže opraviti še druge pravne posle in dejanja, ki so potrebna za prodajo blaga. Komisionar ima pojasnile obveznosti, njegova dolžnost je sporočiti ime sopogodbenika in dajanje računa naročitelju, skrb za prejeto blago, itd. Komisionar mora komitentu omogočiti nadzor nad izvrševanje njegovega naročila in omogočiti prostor za komitentova navodila, da zadovolji njegove interese. Prevzemnik naročila pa lahko naročilo izvrši brez nadzora naročitelja in celo podatek o doseženi kupnini zadrži zase. Poleg teh razlik je drugače urejeno tudi plačilo/provizija prevzemniku naročila oz. komisionarju, preklicnost naročila in vzpostavitev razmerja prodajne pogodbe med prevzemnikom naročila in naročiteljem ter med komisionarjem in komitentom.
Ključne besede: prodajno naročilo, prodajna komisija, primerjava, mandatna pogodba, prodajna pogodba, naročitelj in komitent, prevzemnik naročila in komisionar, izpolnitvena obveznost, razlike med obveznostmi
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 2017; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (174,69 KB)

7.
ANALIZA POTROŠNIŠKIH KREDITOV BANK V SLOVENIJI
Simona Zupan, 2012, diplomsko delo

Opis: Vedno je obstajal nekdo, ki je imel presežek, in nekdo, ki si ga je želel izposoditi. Prve oblike "kreditiranja" so se tako pojavile že dva tisoč let pred našim štetjem, še v času antike. Že od samega začetka kapitalizma pa za prevladujočo obliko kreditiranja šteje bančni kredit. Če pogledamo današnji svet, lahko rečemo, da živimo v času slednjega, saj se vse več ljudi zaradi pomanjkanja sredstev odloča za najem kredita pri banki. Ker pa je na slovenskem kreditnem trgu ogromno specializiranih ponudnikov, smo se s svojo analizo osredotočili na pet bank, ki s svojimi tržnimi deleži zavzemajo več kot polovico slovenskega bančnega trga, ter na njihovo ponudbo in pogoje za najem potrošniških kreditov. Treba se je zavedati, da vsak najem kredita poleg obrestne mere spremljajo tudi določeni stroški, višina katerih vpliva na končno ceno, ki jo bo kreditojemalec plačal banki. S pomočjo informativnih izračunov smo te stroške uporabili kot glavno merilo pri naši analizi in prišli do zaključka, da se višine cen kreditov od banke do banke lahko močno razlikujejo.
Ključne besede: kredit, banka, finančna kriza, obrestna mera, stroški kredita, zavarovanje kredita, kreditna pogodba, doba odplačevanja, komitent, nekomitent
Objavljeno: 16.11.2012; Ogledov: 1450; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ZA PREBIVALSTVO NA PRIMERU SKB
Metka Cimerman, 2011, diplomsko delo

Opis: Internet je prinesel nove možnosti na področju bančništva in postal nepogrešljiv del za izvedbo elektronskega bančništva. Banke morajo nenehno spremljati spremembe in trende, ki se pojavljajo na področju elektronskega bančništva in se naje tudi hitro odzvati. Vse več ljudi se poslužuje opravljanja bančnih storitev preko elektronskega bančništva, saj jim to omogoča 24 urno dostopnost, časovno neomejenost, neodvisnost od odpiralnega časa bank ter cenovno ugodnost. Nove tehnologije poleg številnih prednosti prinašajo s seboj tudi slabosti in tveganja, vendar v primeru elektronskega bančništva prednosti nedvomno prevladujejo in so ključni kriteriji odločitev bank za ponujanje tovrstnih storitev komitentom za njihovo uporabo. Danes ni več banke, ki ne bi ponujala internetne različice bančnih storitev, saj le-ta ne predstavlja več samo konkurenčne prednosti temveč nujo za zadovoljitev potreb komitentov. Za zagotavljanje varnosti morata skrbeti tako banka kot komitent. Banka je dolžna postaviti varne sisteme, ki komitentom omogočajo varno in enostavno opravljanje bančnih storitev, komitenti pa morajo zagotoviti skrbno in odgovorno ravnanje. V diplomski nalogi se ugotovila, da se število uporabnikov elektronskega bančništva v banki SKB še vedno povečuje. V letu 2008 je elektronsko bančništvo uporabljalo 63.011 prebivalcev, lata 2009 pa 70.241 prebivalcev. Iz tega sklepamo, da se banka zaveda vse ostrejše bitke za komitente, zato tudi posebno pozornost namenja dobri tehnologiji, trendom, spremembam in zadovoljstvu svojih komitentov.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, kartice, internetno bančništvo, varnost, šifriranje, javni in zasebni ključ, digitalni podpis, komitent.
Objavljeno: 19.05.2011; Ogledov: 1535; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (879,95 KB)

9.
INTERNETNI PORTALI ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA NA PRIMERU NOVE KBM IN NLB
Maja Klemenčič, 2011, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi sem želela predstaviti elektronsko bančništvo prebivalstva. Na začetku naloge sem predstavila kaj sploh je elektronsko poslovanje, vrste elektronskega poslovanja in kakšne so značilnosti dobre spletne strani. Kasneje sem se osredotočila na elektronsko bančništvo. Na kratko sem pobrskala po zgodovini elektronskega bančništva in predstavila razvojne trende. V tem sklopu sem predstavila tudi vse storitve elektronskega bančništva. Na kratko sem opisala bankomate, plačilne kartice, samopostrežne kioske, telefonsko in mobilno bančništvo. V nalogi sem se bolj osredotočila na internetno bančništvo, še posebej pa na varnost elektronskega bančništva. Tako sem ugotovila, da banke nudijo visoko varnost poslovanja prek interneta. Zanimale pa so me tudi prednosti in slabosti elektronskega bančništva. Zato sem jih predstavila iz vseh štirih vidikov, od prednosti za banko in uporabnike, kot slabosti za banko in uporabnike. Potem sem se osredotočila še na elektronsko bančništvo v Novi KBM in NLB, kjer sem najprej predstavila posamezno banko. Zanimalo me je, kako poteka pri njih internetno bančništvo, katere storitve so na voljo uporabnikom, kdaj se lahko poslužujejo internetne banke, kako hitro so izvedene storitve, ter kako skrbijo za varnost elektronskega poslovanja. V zadnjem poglavju sem se poglobila v spletne strani omenjenih bank in jih primerjala med seboj. Na koncu sem strnila vsa raziskana področja in svoje misli in cilje strnila v sklepu.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, Internet, varnost, banka, komitent.
Objavljeno: 13.05.2011; Ogledov: 1557; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1012,39 KB)

10.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO NA PRIMERU NOVE LJUBLJANSKE BANKE
Sara Kralj, 2011, diplomsko delo

Opis: Osemdeseta in sploh devetdeseta leta prejšnjega stoletja so pomenila revolucijo na področju informatike in interneta. Takrat se je pokazalo, da je internet medij neomejenih možnosti. Razvoj globalnega računalniškega omrežja interneta pomeni prelomnico v razvoju komunikacij. Njegova univerzalnost, velika razširjenost, dostopnost in nizka cena priključitve in dela v omrežju so povzročili, da iz tržišča izpodriva vse ostale načine elektronske komunikacije. Zaradi dolgih čakalnih vrst pred bančnimi okenci, slabega pregleda nad poslovanjem in slabše informiranosti svojih komitentov so banke začele razmišljati, kako svoje storitve na čim lažji in čim hitrejši način prinesti k svojim komitentom na dom, kako torej vpeljati sisteme za poslovanje na daljavo. Tako se je razvilo elektronsko bančništvo, ki ga pojmujemo e-bančništvo in ki obsega mnogo storitev. E-bančništvo omogoča komitentu hitro in kakovostno opravljanje bančnih storitev preko svetovnega spleta. Vse več ljudi se poslužuje opravljanju bančnih storitev preko e-bančništva, saj jim le ta omogoča 24 urno dostopnost, časovno neomejenost, neodvisnost od odpiralnega časa banke, ter cenovno ugodnost. Uvajanje poslovanja preko interneta v banko je smiselno takrat, ko je dosežen večji marketinški učinek (oz. da je banka v koraku s konkurenco) in ko so s tem doseženi nižji stroški. Tako je poslovanje preko interneta za banko smiselno predvsem na tistih področjih, na katerih se pojavlja zelo veliko podobnih operacij, torej področjih, ki so povezana z osnovno dejavnostjo banke: poslovno bančništvo, investicijsko bančništvo, ukvarjanje z nepremičninami,… Dvom o varnosti je vsekakor manjši kot v preteklosti, je pa dejansko še prisoten. Absolutne varnosti torej ni, zato je osrednjega pomena pri internetnem bančništvu njegova varnost. Internet poleg vseh prednosti ponuja tudi veliko možnosti za zlorabo podatkov, zato temu področju banke posvečajo veliko pozornost. Vendar pa ni dovolj, da se aplikacije za varnost transakcij samo razvijejo, temveč jih je potrebno tudi nenehno posodabljati in odpravljati napake, ki se ugotovijo tekom uporabe. Tudi ni dovolj, če za varnost e-bančništva skrbi le banka, temveč mora za varnost skrbeti tudi uporabnik. Vsak uporabnik bi moral poznati osnove računalniške varnosti, da lahko varno posluje pri delu s programi za elektronsko banko. Konkurenca na področju poslovanja z denarjem in kapitalom je vse večja. Meje se širijo, prihajajo močnejši, manjši se združujejo, širi se obseg ponudbe in instrumentov. Zmanjšati stroške poslovanja je postala obsesija, hoditi v koraku s tehnološkim razvojem pa neizogibna potreba. To je postalo glavni motiv dinamičnega bančništva. Postavljajo se nove meje in nov izziv za bančništvo. Poslovanje s prebivalstvom in informiranje, fakturiranje in plačevanje računov, bo postalo rutina, ki jo bo prevzemala avtomatizacija, papir pa bo izginil. Banke se bodo posvetile planiranju, analitičnim poslom in iskanju novih priložnosti. Ravno tukaj je rezerva, to je prepustiti administracijo računalnikom in ljudi zaposliti na kreativnih področjih. Kot vsaka tehnologija doslej, bo tudi to zahtevalo nove kadrovske spremembe in drugačen profil bančnega uslužbenca.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, varnost elektronskega bančništva, internet, komitent, bančni avtomat, plačilne kartice, internetno bančništvo, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, NLB Klik, NLB Proklik
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 2040; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (17,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici