| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Ksenofobija v spletnih komentarjih slovenskih in avstrijskih medijev o Angeliki Mlinar in Almi Zadić
Vanesa Volk, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je opozoriti na ksenofobično in nestrpno terminologijo v komentarjih bralcev izbranih slovenskih in avstrijskih spletnih časopisov. Poudariti želimo pomen odnosa med jezikom ter družbeno oblastjo, zlorabo in neenakostjo, zato izpostavljamo moč družbenih elit, ki v medijih širijo svojo ideologijo in oblikujejo posameznikovo mnenje ter posledično družbene vrednote, norme in prepričanja. Zaradi spletnih medijev pa vse več časa preživljamo na spletu in svojo nestrpnost izražamo tudi v obliki komentarjev na straneh spletnih časopisov. Zato smo se odločili analizirati komentarje bralcev slovenskih spletnih časopisov Večer, Delo in Slovenske novice ter avstrijskih spletnih časopisov Kleine Zeitung, der Kurier in Kronen Zeitung. Analizirali smo komentarje člankov, ki poročajo o dveh ženskah v političnem svetu – o nekdanji slovenski kohezijski ministrici Angeliki Mlinar in avstrijski pravosodni ministrici Almi Zadić. Kot teoretični okvir za analizo izbranih komentarjev smo uporabili kritično diskurzivno analizo T. van Dijka, N. Fairclougha in R. Wodak, model ksenofobije B. Simonovits, model sovražnega govora B. Vezjaka in M. Sardoča ter nevljudnost K. Coena. Ugotovili smo, da je največ nestrpnih komentarjev v slovenskem spletnem časopisu Večer. Nestrpni in ksenofobični komentarji so usmerjeni predvsem proti državljanom nekdanje Jugoslavije in migrantom. Od avstrijskih časopisov vsebuje največ nestrpnih komentarjev dnevni časopis Kurier, komentarji so usmerjeni predvsem proti muslimanom ter migrantom in državljanom nekdanje Jugoslavije.
Ključne besede: prevajanje, spletni komentarji, analiza diskurza, medkulturnost, ksenofobija, spletni časopisi v slovenskem in avstrijskem prostoru
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
3.
Sovražni govor v slovenskih spletnih uporabniških komentarjih
Taša Šegula, 2020, magistrsko delo

Opis: V zavetju anonimnosti digitalnega okolja smo priča uporabniškim vsebinam, ki so mnogokrat prizorišče nestrpnosti, diskriminacije in sovražnega govora. V okviru svoje raziskave se osredotočamo na pojavnost sovražnega govora v slovenskih spletnih uporabniških komentarjih, pri čemer analiziramo komentarje treh slovenskih medijev, in sicer RTV Slovenija, Mladina in Reporter. Ugotovitve kažejo, da tisti, ki udejanjijo sovražni govor, posegajo predvsem po posredno izraženem sovražnem govoru. Prav tako ugotavljamo, da lahko potegnemo vzporednice med pojavnostjo sovražnega govora znotraj medijske vsebine in pojavnostjo sovražnega govora v okviru uporabniških komentarjev. Ugotavljamo tudi, da se v sami realizaciji sovražnega govora le-ta najpogosteje realizira s pomočjo ironije, sarkazma, stereotipizacije in posmehovanja.
Ključne besede: sovražni govor, uporabniški komentarji, regulacija na spletu, regulacija sovražnega govora
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 190; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (920,11 KB)

4.
Analiza digitalnih sistemov za takojšnje svetovanje strankam v spletnih trgovinah
Kristjan Vogrinc, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Analiza digitalnih sistemov za takojšnje svetovanje strankam v spletnih trgovinah smo raziskali tri različne skupine digitalnih sistemov, ki so sposobni v trenutku pomagati stranki pri odločitvi o nakupu, jih primerjali med sabo in posledično ugotovili, kateri izmed njih ima največji potencial na trgu. V prvem delu smo se osredotočili na potrebe in navade strank (odjemalcev) in na sisteme, ki so v Sloveniji dostopni. Izbrali smo tri kategorije, ki se v praksi pojavijo največkrat: - Komentarji uporabnikov - Pogovor »v živo« - Asistenti za navidezno pomerjanje izdelkov Za vsakega smo poiskali eden primer iz prakse, ga podrobneje preiskali in v drugem delu raziskave med seboj primerjali te sisteme.
Ključne besede: digitalni asistent, asistenti za navidezno pomerjanje izdelkov, komentarji uporabnikov, pogovor v živo, digitalno svetovanje strankam, spletna trgovina
Objavljeno: 10.12.2019; Ogledov: 296; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

5.
Spletno poročanje o samomoru: analiza novinarskih prispevkov in komentarjev bralcev
Vanja Gomboc, 2019, magistrsko delo

Opis: Medijsko poročanje o samomoru je lahko tako dejavnik tveganja kot varovalni dejavnik, saj ima lahko (ne)odgovorno poročanje o samomoru različne vplive na ranljive osebe. Ker so spletni mediji tudi zaradi posebnosti, po katerih se razlikujejo od drugih vrst medijev, vedno bolj pomembni v življenju posameznika, smo želeli raziskati, kako slovenski spletni mediji poročajo o samomoru. V okviru tega nas je posebej zanimalo, koliko poskušajo spletni mediji slediti priporočenim strokovnim smernicam, koliko poskušajo pri tem delovati preventivno in kakšni so komentarji uporabnikov pod spletnimi prispevki o samomoru. Raziskava je zajemala 114 novinarskih prispevkov o samomoru, objavljenih med 1. 1. 2017 in 31. 12. 2017 na spletnih medijih 24ur, MMC RTV in SiolNET, ter 2.544 komentarjev bralcev. Glede na rezultate je vzorec sestavljalo 43 % negativnih prispevkov in 6 % pozitivnih prispevkov ter 15 % resnih in 16 % provokativnih komentarjev. Rezultati so pokazali, da so se spletni mediji med seboj razlikovali v številu objavljenih prispevkov o samomoru, v številu upoštevanih smernic v teh prispevkih in v komentarjih uporabnikov spletnih medijev. Poleg tega smo ugotovili tudi, da je bilo odgovorno poročanje o samomoru pomembno povezano s preventivnimi vidiki, ki so jih izražali komentarji, neodgovorno poročanje o samomoru pa s provokativnimi vidiki, ki so bili izraženi v komentarjih. Ne nazadnje pa smo ugotovili še, da je način poročanja o samomoru pomembno napovedoval tudi bralčevo doživljanje novinarskega prispevka o samomoru. Tako zastavljena raziskava je bila prva takšna raziskava na področju poročanja slovenskih spletnih medijev o samomoru. Hkrati je bila to tudi prva slovenska raziskava, ki je raziskovala komentarje pod prispevki o samomoru. Kot taka lahko zato ta raziskava nudi osnovo nadaljnjemu raziskovanju tega področja, ponuja posodobljen način raziskovanja prispevkov o samomoru in komentarjev bralcev, hkrati pa utemeljuje ter spodbuja uvedbo potrebnih sprememb pri poročanju o samomoru.
Ključne besede: spletni mediji, novinarski prispevki o samomoru, odgovorno poročanje o samomoru, komentarji bralcev
Objavljeno: 28.05.2019; Ogledov: 521; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

6.
Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb
Nives Fink, 2018, diplomsko delo

Opis: Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb je temeljna pogodba o mednarodnem pravu o pogodbah med državami na mednarodni ravni. Sprejeta je bila 23. maja 1969 in do avgusta 2018 jo je ratificiralo 116 držav, še nekaj pa jih priznava njene dele. Kot temeljni pravni vir mednarodnega prava je pogosto predmet komentarjev, pregledov in znanstvenih člankov. Ti opravljajo ključne ali dopolnilne podporne naloge, zlasti v razvoju prava in oblikovanju primarnih virov, tako da združujejo in primerjajo različne interpretacije, s čimer tvorijo razpravo o predmetnem tekstu in omogočajo njegovo usklajevanje. Pregled in primerjava povzetkov komentarjev Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb potrjujejo, da opravljajo sekundarni viri ključno funkcijo umeščanja zadevnega primarnega vira v širši pravni, družbeni, politični, zgodovinski in razvojni kontekst ter nosijo visoko sintetično in analitično vrednost, ki zagotavlja učinkovitejšo uporabo vira v pravni praksi in usmerjenem razvoju prava.
Ključne besede: Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb, sekundarni pravni viri, pravni komentarji, mednarodna pogodba, mednarodno pravo
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 1348; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (531,21 KB)

7.
Komentar sodbe Sodišča EU v zadevi Expedia
Tamara Kovačič, 2014, strokovni članek

Ključne besede: odločbe, komentarji, člen 101(1) PDEU, de minimis, Sodišče EU
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 467; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (334,94 KB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici