Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Avtorja v poglavju predstavita ključne ugotovitve skupine raziskovalcev v CRP-u v obliki predloga standarda kombiniranega izobraževanja v visokošolskem prostoru, ki temelji na mednarodnih smernicah in nacionalnih dokumentih. Predlog standarda se osredotoča na oblikovanje enotne terminologije, definiranje ključnih področij in določitev kakovostnih meril za izvajanje kombiniranega poučevanja. Standardi so razdeljeni na organizacijske (institucionalni okvir, infrastruktura, podpora učiteljem in študentom, kakovost) in pedagoško-didaktične (načrtovanje programov, izvedba predmetov, ocenjevanje). Poglavje poudarja, da standardi ne predpisujejo togega načina izvedbe, temveč omogočajo prilagodljivost glede na kontekst visokošolskega zavoda. Ključen cilj je zagotoviti primerljivo kakovost učenja ne glede na obliko izvedbe, spodbujati premišljeno rabo tehnologije in podpreti sistematično vključevanje digitalnih orodij v pedagoški proces.
Ključne besede: standard kakovosti, kombinirano izobraževanje, visokošolski prostor, organizacijski okvir, pedagoško-didaktični pristopi
Objavljeno v DKUM: 28.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (368,08 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Monografija »Razvoj standarda kombiniranega izobraževanja v Sloveniji« obravnava sodobne izzive digitalizacije v visokošolskem izobraževanju, zlasti v luči vseživljenjskega učenja in hitrih družbenih sprememb. V prvem poglavju avtorji predstavijo razvoj e-izobraževanja ter razčlenijo terminološke nejasnosti, ki ovirajo njegovo učinkovito implementacijo. V drugem poglavju je oblikovan predlog standarda kombiniranega izobraževanja, ki temelji na mednarodnih priporočilih in vključuje pedagoško-didaktične ter organizacijske vidike. Tretje poglavje je namenjeno implementaciji standarda v prakso, četrto pa oblikovanju normativnega okvira na institucionalni in nacionalni ravni. Skozi vsebino monografije avtorji gradijo na rezultatih projekta CRP V5-2273, ki ponuja sistematično analizo stanja na področju IKT v slovenskem visokošolskem prostoru. Monografija je dragocen prispevek k razumevanju in oblikovanju kakovostnega kombiniranega izobraževanja v Sloveniji.
Ključne besede: kombinirano izobraževanje, visokošolsko izobraževanje, digitalna preobrazba, izobraževalni standardi, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v DKUM: 19.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (4,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Živimo v času tehnološke revolucije, saj se z vsakim dnem tehnologija vedno bolj izboljšuje in prinaša mnoge družbene in tehnološke spremembe ter izzive. Tehnološki dosežki na področju komunikacije, informacije in računalništva niso spremenili le življenja slehernega posameznika in družbe kot entitete, pač pa so močno posegli tudi v vzgojno-izobraževalni sistem. Napredovanje izobraževalne tehnologije lahko opazimo v moderniziranih učilnicah z računalniki, diaprojektorji, interaktivnimi tablicami idr., prav tako pa tudi učenci pri svojem učenju in vsakdanjih dogodivščinah uporabljajo novodobno tehnologijo v obliki pametnih tablic in telefonov ter drugih tehnoloških izdelkov, ki so na voljo. Vdor tehnologije v izobraževanje prinaša s sabo tudi spremembe v obliki in načinu poučevanja ter uporabi sodobnejših pedagoških sredstev. Množično posluževanje elektronskega izobraževanja in uporaba elektronskih gradiv, katerih medij predstavlja računalnik, nadomeščajo klasična tiskana gradiva in tradicionalno poučevanje. In prav zaradi teh sprememb smo se v magistrskem delu z naslovom Evalvacija matematičnega i-učbenika za gimnazije odločili preveriti, kakšne so prednosti sodobnejšega načina izobraževanja in ali je pouk z elektronskimi gradivi res kvalitetnejši. Najprej smo v teoretičnem delu spoznali elektronsko izobraževanje in sodobno izobraževalno tehnologijo, opisali kombinirano izobraževanje, se poglobili v poučevanje z elektronskimi gradivi in podrobneje predstavili i-učbenik, ki smo ga v empiričnem delu evalvirali in analizirali, nato pa smo predstavili tudi tipe matematičnih znanj, podrobneje predstavili pristop k poučevanju geometrije in nazadnje umestili obravnavano snov geometrije v učni načrt. Empirični del zajema predstavitev pedagoškega eksperimenta, s pomočjo katerega smo primerjali učne dosežke dijakov pri tradicionalnem poučevanju s tiskanimi učbeniki in poučevanju z elektronskimi gradivi, natančneje z i-učbenikom za matematiko. Zanimali so nas rezultati med skupinama, torej kateri način pouka bo kvalitetnejši oz. katera skupina dijakov bo dosegla boljše učne rezultate. Najpomembnejše ugotovitve magistrskega dela so, da je učenje s sodobnimi elektronskimi gradivi res naprednejše in prinaša boljše učne dosežke, saj je eksperimentalna skupina ob koncu pedagoškega eksperimenta s finalnim testom dosegla višje rezultate oziroma se je povprečje med rezultati statistično značilno raziskovalo od kontrolne skupine, ki pa je glede na splošne matematične sposobnosti učencev bila primerljiva z eksperimentalno skupino. Ugotovili smo tudi, da i-učbeniki kljub svoji učinkovitosti in visoki stopnji dinamičnosti in interaktivnosti še vedno potrebujejo nekaj izboljšav (npr. za slabovidne), za kar menimo, da bodo v prihodnosti zagotovo poskrbeli.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, učni mediji, e-izobraževanje, kombinirano izobraževanje, interaktivnost, interaktiven pouk, e-učna gradiva, e-učbenik, i-učbenik, apleti, taksonomija znanj, poučevanje geometrije
Objavljeno v DKUM: 08.12.2015; Ogledov: 1766; Prenosov: 208
Celotno besedilo (8,31 MB)

Opis: V okviru mednarodnega projekta Blend-xl smo na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru pri predmetu Prometna geografija izvedli akcijsko raziskavo problematike poučevanja velikih skupin z uporabo kombiniranega (blended) poučevanja ob podpori e-okolja Moodle. V prispevku je prikazan rezultat 1. ciklusa (analiza-> planiranje-> izvedba-> ovrednotenje) akcijskega raziskovanja s poudarkom na motivaciji in učinkoviti izvedbi učnih aktivnosti znotraj velike skupine študentov. Rezultati študentske ankete sporočajo, da študentje dajejo prednost izvedbi kombiniranega (blended) poučevanja pred klasičnim načinom, da so zelo dobro sprejeli Moodle, kvaliteta komunikacije se je zaradi uporabe Moodle orodij dvignila, radi imajo skupinske učne aktivnosti in pričakujejo od visokošolskih učiteljev na tem področju še veliko več.
Ključne besede: e-izobraževanje, e-gradiva, Moodle, kombinirano učenje, velike skupine, učne aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 2541; Prenosov: 143
Povezava na celotno besedilo

Opis: Razvoj novih tehnologij (predvsem IKT) ima pomemben vpliv tudi na izobraževanje, zato si danes težko zamislimo študij na daljavo brez uporabe vsaj nekaterih oblik in tehnologij e-izobraževanja. Razvoj v tej smeri je prišel do točke, ko ko je potrebno tradicionalno delitev na klasično izobraževanje in izobraževanju na daljavo preoblikovati v delitev na klasično in odprto izobraževanje, kjer v kontekstu slednjega e-izobraževanje postaja njegova glavna komponenta. Velik pomen e-izobraževanja so jasno zaznale številne javne in zasebne inštitucije, ki delujejo na področju univerzitetnega izobraževanja, o čemer pričajo številni raziskovalni in razvojni projekti v zadnjih dveh desetletjih, katerih pomembna značilnost je velika internacionalizacija projektnih skupin, kar jasno kaže na globalne dimenzije in potenciale e-izobraževanja. Izsledki teh raziskav in tudi izkušnje z že apliciranimi oblikami e-izobraževanjem na različnih stopnjah univerzitetnega študija, so zelo jasno pokazali ne samo zelo kompleksen nabor problemov, temveč tudi, da gre v veliki meri za kvalitativno nove oziroma konceptualno drugačne izobraževalne prijeme, ki ne morejo predstavljati enostavnega nadomestila oziroma tehnološke modernizacije klasičnega izobraževanja, saj bi s tem potencial e-izobraževanja ostal v veliki meri neizkoriščen. V tej zvezi bi omenili tudi relativno majhno pozornost, ki jo e-izobraževanju namenjajo temeljni dokumenti bolonjske reforme. Pregled stanja e-izobraževanje na doktorskem študiju v tujini (ZDA in Evropa), je pokazatelj, da je to v primerjavi z e-izobraževanjem na nižjih univerzitetnih ravneh še vedno precej redko. Razlogi za to so verjetno večplastni in jih v naši nalogi nismo posebej raziskovali. Domnevamo pa lahko, da je razloge za to potrebno iskati v veliko bolj individualiziranem študiju v primerjavi s študijem večjih skupin na dodiplomskih programih in posledično velike heterogenosti raziskovalnih (doktorskih) tem, večjih stroškov (per capita) za organizacijo in vzdrževanje sistema e-izobraževanja za manjšo populacijo študentov, v primerjalno večjem znanju računalniških tehnologij pri doktorskih študentih, ki tako pogosto razvijajo bolj »spontane« rešitve v komunikaciji s profesorji in medseboj... E-izobraževanje v Sloveniji, vsaj v obliki uradnih akreditiranih programov, še ni prisotno na slovenskih univerzah. Te sicer že poznajo in ponekod tudi prakticirajo e-izobraževanje na nekaterih dodiplomskih programih, toda tudi po našem mnenju tu še ni bil dosežen tisti razvojni prag, ki bi zahteval nadaljnje korake. Na primeru Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo v našem delu poskušali premisliti možnosti e-izobraževanja na doktorskem študiju. Glede na obstoječe pogoje in situacijo, pri kateri smo vpoštevali strukturo in temeljna pravila doktorskega programa Humanistika in družboslovje, število doktorskih študentov v zadnjih treh letih, kadrovsko infrastrukturo (učitelje in administativno podporo študiju) in aktualne tehnologije, ki jih FF UL ima za administrativno podporo študiju na dodiplomskih in podiplomskih ravneh, smo predvideli dva možna scenarija e-izobraževanja, ki smo ju poimenovali delno hibridno in hibridno e-izobraževanje. Temeljna tehnološka (in posledično tudi konceptna) razlika med njima je v platformi, ki omogoča različne oblike e-izobraževanja. Pri delno hibridnem scenariju je to VIS (Visokošolski informacijski sistem), platforma, ki je predvsem namenjena oziroma se jo danes uporablja za administrativno vodenje študijskega procesa, pri čemer omogoča nekatere oblike e-izobraževanja, medtem ko je pri hibridnem scenariju glavno vlogo odprtokodna platforma Moodle, ki naj bi se uporabljala izključno za procese in rešitve v samem izobraževanju (poučevanju), administrativna podpora bi bila še vedno domena VIS. Za vsakega od obeh scenarijev smo preiskali prednosti oziroma slabosti.
Ključne besede: e-izobraževanje, doktorski študij, Moodle, kombinirano e-izobraževanje, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, delno hibridno e-izobraževanje, hibridno e-izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 23.02.2012; Ogledov: 3349; Prenosov: 304
Celotno besedilo (3,76 MB)