| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ponovna uvedba oprtnih vlakov na progah V. evropskega koridorja v Sloveniji
Uroš Kek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Oprtni promet oziroma prevoz cestnih tovornih vozil po železnici je ena izmed rešitev za zmanjšanje gneče na cestah, ohranjanje zdravega okolja, zmanjšanje stroškov transporta ter predvsem povečanje varnosti v cestnem prometu. Oprtni sistem transporta oziroma oprtni promet pozna tri tehnologije; in sicer tehnologijo A, kjer se na železniškem vagonu prevaža celotno cestno tovorno vozilo – vlačilec in polpriklopnik oziroma priklopnik, tehnologijo B, kjer se prevaža priklopnik oziroma polpriklopnik brez vlačilca; ter tehnologijo C, kjer se prevaža samo zamenljivi zabojnik. V diplomskem delu je uvodoma predstavljen pojem oprtni sistem transporta z vsemi tremi možnimi oblikami – tehnologijami ter prednosti in slabosti posameznih tehnologij. V drugem poglavju je prikazan obseg cestnega prometa v Sloveniji v letih 2013 in 2014 ter negativni vplivi cestnega tovornega prometa na okolje in na prometno varnost. Na koncu drugega poglavja so prikazani stroški cestnine ter stroški goriva za prevoz tovornih vozil čez Slovenijo. V tretjem poglavju so opisane železniške proge V. evropskega koridorja v Sloveniji ter prevozna zmogljivost teh prog kot osnova za morebitno uvedbo oprtnih vlakov. V četrtem poglavju je opisan trenutni promet oprtnih vlakov v Sloveniji med postajama Maribor Tezno in Wels v Avstriji. V petem poglavju so navedeni in na kratko predstavljeni predlogi in potrebni ukrepi za ponovno uvedbo oprtnih vlakov na progah V. evropskega koridorja. V zaključku so navedene moje ugotovitve in sklepi v zvezi z obravnavano temo diplomskega dela.
Ključne besede: oprtni promet, terminal za kombinirani transport, železniška infrastruktura, prepustna moč proge, škodljive emisije cestnih tovornih vozil
Objavljeno: 21.11.2016; Ogledov: 891; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

2.
Vpeljava oprtnega vlaka na relaciji Koper-Dunaj
Danijel Gorišek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na tri poglavja. V uvodnem delu sem določil cilje diplomskega dela, predpostavke in omejitve dela ter metode, po katerih je diplomsko delo sestavljeno. V prvem poglavju sem opredelil teoretične osnove oprtnega transporta, opisal tri načine, po katerih se oprtni transport opravlja, ter pojasnil železniški del oprtnega transporta. V drugem poglavju sem povzel trenutno stanje oprtnega transporta v Sloveniji ter njeni bližnji okolici, opisal sem oprtni terminal ter naredil kritično analizo uporabe oprtnega transporta v Sloveniji. V tretjem poglavju sem podal predlog izboljšave uporabe oprtnega transporta v Sloveniji, opisal postopke vpeljave, predstavljen pa je tudi finančni izračun predstavljene rešitve. V zaključku diplomskega dela sem ovrednotil rešitev problema, napisal sem pogoje, ki bi bili nujni pri izvedbi izboljšav, ter nakazal možno smer nadaljnjega razvoja.
Ključne besede: Oprtni transport, železniški transport, kombinirani transport, SŽ-Tovorni promet, logistika
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 984; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
Negativni vplivi cestnega prometa na okolje : diplomsko delo
Sandra Petrović, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Danes veliko groţnjo okolju predstavlja cestni promet. Vse več podjetij za distribucijo uporablja cestni prevoz, vedno več ljudi uporablja osebna vozila kot edino prevozno sredstvo ter tako povzroča precejšnjo škodo okolju in ogroţa svoje zdravje. Zaradi ugodne geografske lege Slovenije in posodobljene cestne infrastrukture je cestni tovorni promet v stalnem porastu in predstavlja škodljive vplive na okolje. Cilj evropske in slovenske prometne politike je preusmeriti cestni tovorni promet na bolj racionalne oblike transporta oziroma na kombinirani transport. V Sloveniji prevladuje motorizirani promet. Gosto cestno omreţje je povzročilo manjšo uporabo javnega potniškega prometa ter tako povečalo netrajnosten način prevoza oziroma individualni prevoz. Zaradi vse večje uporabe zasebnega prevoza so se povečali izpusti toplogrednega plina ogljikovega dioksida.
Ključne besede: cestni promet, kombinirani prevoz, javni potniški promet, toplogredni plini, varovanje okolja
Objavljeno: 17.05.2011; Ogledov: 4492; Prenosov: 714
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

4.
5.
6.
Fersped v funkciji evropskega logističnega operaterja
Ervin Bužan, 2009, magistrsko delo

Opis: Špedicija oziroma klasični špediterji obstajajo že od prvih pojavov denarja in trgovine. Z razvojem novih tehnologij (železnica, cestna vozila) so se razvijali in rasli tudi špediterji. Skozi stoletja je klasična špedicija predstavljala glavnega organizatorja prometnih storitev. S pojavom novejših transportnih tehnologij (paletizacije, kontejnerizacije, RO-RO, FO-FO, LO-LO, bimodalne in Huckepack transportne tehnologije) in naglo rastjo mednarodne trgovine, so se bili špediterji prisiljeni prilagajati novim zahtevam naročnikov po hitrem, varnem, zanesljivem in cenovno ugodnem premeščanju blaga. Z naraščanjem globalne trgovine se spreminjajo tudi akterji. K nam prihajajo velika internacionalna podjetja, domača podjetja se iz nacionalnih podjetji spreminjajo v mednarodna oziroma globalna podjetja. Z razvojem informacijskih tehnologij, ki je na eni strani olajšala trgovanje in pospešila izmenjavo, na drugi pa ta tehnologija predstavlja platformo za nove storitve in pomoč pri izpolnjevanju zahtev naročnikov, po optimalni in celoviti logistični storitvi. V kolikor želijo klasični špediterji preživeti se morajo preoblikovati. Preobrazba iz klasičnih špediterjev v logistične operaterje je nujna, saj lahko le tako zadovoljujejo zahtevo naročnikov po celoviti logistični storitvi »od vrat do vrat«. Podobno usodo klasičnih špediterjev je doživljalo tudi podjetje Fersped d.d. Od same ustanovitve je opravljalo dejavnosti klasičnega mednarodnega železniškega špediterja, z velikim poudarkom na carinskem posredovanju. Svojo prvo preobrazbo je doživelo leta 1991 z osamosvojitvijo Slovenije in izgubo enotnega jugoslovanskega tržišča, drugo pa z vstopom Slovenije v Evropsko integracijo. Glavnino svojih prihodkov je še v letu 2004 ustvaril s carinskim posredovanjem. V istem letu je v okviru preoblikovanja ob skorajšnjem vstopu Slovenije v Evropsko Unijo, trgu in svojim naročnikom ponudil storitve celovitih logističnih rešitev in s tem naredil prvi korak na poti preoblikovanja v evropskega logističnega operaterja. Predstavljeni model, ki upošteva vse pomembne elemente preobrazbe klasičnega špediterja v evropskega logističnega operaterja omogoča podjetjem kot je Fersped d.d. postopno in učinkovito transformacijo in ohranjanje konkurenčne prednosti na trgu logističnih storitev ter sebi in celotni oskrbovalni verigi zagotavljanje dolgoročnega razvoja.
Ključne besede: Fersped d.d., logistika, logistični sistemi, primarni logistični sistemi, sekundarni logistični sistemi, terciarni logistični sistemi, kvartarni logistični sistemi, kvintarni logistični sistemi, logistična industrija, fizična distribucija, logistična distribucija, konvencionalni promet, multimodalni promet, kombinirani promet, logistična infrastruktura, logistična suprastruktura, klasična špedicija, logistična špedicija, kontejnerizacija, transportna tehnologija, logistični outsourcing
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 4342; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici