| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Negativni vplivi cestnega prometa na okolje : diplomsko delo
Sandra Petrović, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Danes veliko groţnjo okolju predstavlja cestni promet. Vse več podjetij za distribucijo uporablja cestni prevoz, vedno več ljudi uporablja osebna vozila kot edino prevozno sredstvo ter tako povzroča precejšnjo škodo okolju in ogroţa svoje zdravje. Zaradi ugodne geografske lege Slovenije in posodobljene cestne infrastrukture je cestni tovorni promet v stalnem porastu in predstavlja škodljive vplive na okolje. Cilj evropske in slovenske prometne politike je preusmeriti cestni tovorni promet na bolj racionalne oblike transporta oziroma na kombinirani transport. V Sloveniji prevladuje motorizirani promet. Gosto cestno omreţje je povzročilo manjšo uporabo javnega potniškega prometa ter tako povečalo netrajnosten način prevoza oziroma individualni prevoz. Zaradi vse večje uporabe zasebnega prevoza so se povečali izpusti toplogrednega plina ogljikovega dioksida.
Ključne besede: cestni promet, kombinirani prevoz, javni potniški promet, toplogredni plini, varovanje okolja
Objavljeno: 17.05.2011; Ogledov: 4042; Prenosov: 659
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
ORGANIZIRANJE PREVOZA ŽIVIH ŽIVALI PO ŽELEZNICI
Irena Pačnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V nalogi obravnavamo prevoz živih živali, s poudarkom na železniškem transportu. Naraščanje mednarodnega prevoza živali vzbuja skupno skrb o dobrem počutju, stresu in boleznih živali. Pri prevozu živali ima lahko že majhna napaka velike posledice – v tem primeru, pogin živali. Potreben je skrben nadzor, da se izognemo problemom oz. da se ti rešujejo, ko že nastanejo. Zatorej je prevoz živih živali, še posebej v mednarodnem prevozu, potrebno skrbno načrtovati in organizirati. Zakonodaja EU s področja zaščite živih živali med transportom je zelo napredna. Namen zakonodaje in priporočil o zaščiti živali je zmanjšati stres živali in obvarovati živali pred poškodbami med prevozom. Velika večina prevozov živih živali v EU se opravi po cesti, z ladjami se živali prevažajo v tretje države, z letali prevažajo živali visoke vrednosti. V kopenskem transportu se pogosto uporabljajo kombinirani prevozi, največkrat se uporabi kombinacija cesta-železnica. Cestni prevoz s tovornjakom je pogosto začetno in končno prizorišče prevoza živih živali. V zadnjem obdobju se prevoz živali po železnici zmanjšuje. Slabost železniškega transporta je, da zahteva dodatno pretovarjanje živine, to je natovarjanje in raztovarjanje iz vozil cestnega transporta na začetku in koncu poti. V mnogih delih sveta so pogoji za železniški transport živali slabši v primerjavi s cestnim transportom. Slovenske železnice izvajajo prevoze živali v primerih, ko so urejeni veterinarsko-sanitarni predpisi in, ko so izključene nevarnosti in poškodbe za ljudi in živali. Spremljanje živali med prevozom je nujno (oskrba od odpravne do namembne postaje), razen v primerih, ko pošiljatelj pooblasti osebo, ki oskrbuje živali na določenih krajih postanka vlaka.
Ključne besede: prevoz živih živali, kombinirani transport, struktura prevoza tovora po Slovenskih železnicah, zakonska ureditev prevoza živali v EU in v Sloveniji, stresni dejavniki pri prevozu živali.
Objavljeno: 17.01.2012; Ogledov: 2632; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
ODGOVORNOST SODELUJOČIH OSEB PRI PREVOZU TOVORA
Borut Radolič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava različne oblike sodelovanja oseb pri prevozu tovora, upoštevajoč slovensko ureditev in ureditev v mednarodnih konvencijah. V nalogi je postavljena osnovna delitev oblik sodelovanja več oseb pri prevozu na podlagi prevoznega sredstva oziroma prevozne panoge, v okviru katere se takšen prevoz opravlja. Pri sodelovanju več oseb v okviru iste prevozne panoge je obravnavan podprevoz in zaporedni prevoz. Ključni razmejitveni kriterij razlikovanja med posameznimi oblikami sodelovanja prevoznikov iste prevozne panoge je v načinu nastanka pravnega razmerja in obstoju pogodbene volje pošiljatelja oziroma naročnika prevoza, da prevoz opravi več prevoznikov. Pri podprevozu ne nastane pogodbeno razmerje med podprevoznikom in pošiljateljem, saj le-ta ne prevzame tovornega lista. Bistvena značilnost zaporednega prevoza je v tem, da prevoznik, ki zaupa prevoz drugemu prevozniku, le-temu tudi izroči tovorni list. Posledica takšne izročitve tovornega lista je, da s sprejemom tovornega lista in pošiljke novi prevoznik vstopi v pravno razmerje med prevoznikom in pošiljateljem in s tem postane stranka osnovne prevozne pogodbe. Zaporedni prevoz je obravnavan v okviru posamezne prevozne panoge, pri tem pa so izpostavljene tudi ključne razlike glede na mednarodno ureditev. Na področju sodelovanja več prevoznikov iz različnih prevoznih panog so v nalogi obdelani pojmi kombiniranega oziroma mešanega prevoza ter multimodalnega prevoza. Pri kombiniranem ali mešanem prevozu sodelujejo prevozniki iz različnih prevoznih panog, odgovornost prevoznikov pa je urejena po principu mrežaste odgovornosti. Navedeno predstavlja tudi ključno razliko v primerjavi z multimodalnim prevozom, pri katerem sicer tudi sodelujejo prevozniki iz različnih prometnih panog, vendar pa za celoten prevoz odgovarja podjemnik multimodalnga prevoza po principu enotne odgovornosti. Prav preučevanje odgovornosti prevoznika v okviru posamezne prevozne panoge in uporaba teh pravil v primeru sodelovanja več prevoznikov pri prevozu pa predstavlja ključni del magistrske naloge. Odgovornost prevoznika je urejena po pravilih objektivne odgovornosti, razen za področje pomorskega prava, kjer velja ureditev po pravilih subjektivne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom. V nalogi so obravnavane tudi razlike med ureditvijo v nacionalni zakonodaji in mednarodnih konvencijah. Pri ureditvi odgovornosti v primeru zaporednega prevoza velja, da so prevozniki, ki so pri takšnem prevozu sodelovali, pošiljatelju solidarno odgovorni, pri čemer se v razmerju med sodelujočimi prevozniki porazdelitev bremena določi na podlagi odgovornosti, ki velja med njimi. Odgovornost v kombiniranem prevozu temelji na principu mrežaste odgovornosti, kar pomeni, da je način oziroma obseg preučevanja odgovornosti prevoznika v kombiniranem prevozu odvisen od kraja nastanka škodnega dogodka oziroma od ureditve odgovornosti v pravu, v katerem se je škoda pripetila. Takšna ureditev v praksi povzroča nemalo težav, zato je vse bolj prevladujoča ureditev multimodalnega prevoza, v okviru katere se kot ključna oseba pojavlja podjemnik multimodalnega prevoza in odgovarja za škodo po enotnem principu, ki temelji na subjektivni odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom. Princip enotne odgovornosti nedvomno predstavlja izboljšanje položaja pošiljatelja, saj je za celotno pravno razmerje in vse izvedene aktivnosti ves čas povsem jasno, katero pravo se bo uporabilo in kakšne bodo predpostavke odgovornosti. Področje multimodalnega prevoza je urejeno v posameznih prevoznih zakonih, razen v segmentu železniškega prava. Ureditev v nacionalni zakonodaji je izvedena po vzoru ureditve v Konvenciji Združenih narodov o mednarodnem multimodalnem transportu iz leta 1980, ki pa (še) ni v veljavi. Zaradi navedenega je v prihodnosti mogoče pričakovati nadaljnji razvoj tega področja, ki bo zaokrožen s sprejetjem oziroma spremembami obstoječe Konvencije.
Ključne besede: Podprevoz, zaporedni prevoz, kombinirani prevoz, multimodalni prevoz, odgovornost prevoznika, princip enotne odgovornost, princip mrežaste odgovornosti, objektivna odgovornost, subjektivna odgovornost
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 513; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (960,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici