| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA DISPOZICIJE PRI NASTAJANJU POUSTVARJALNEGA BESEDILA
Polonca Domonkoš, 2014, magistrsko delo

Opis: Pisanje poustvarjalnega besedila je del učnega načrta v zadnjem triletju osnovne šole. Tako se učenci spoznajo z različnimi oblikami besedil vseh treh literarnih zvrsti, vendar pa učni načrt pred pisanjem poustvarjalnega besedila ne zahteva priprave dispozicije in je tudi ne predvideva, le omenja nebesedne spremljevalce besedila (a le pri jezikovnem delu pouka), ki jih učenci morajo znati poiskati v besedilu in predstaviti njihovo vlogo. Prav tako priprave dispozicije pred pisanjem ne ponujajo navodila v berilih založbe Rokus Klett in Mladinske knjige, zato je od vsakega učitelja posebej odvisno, v kolikšni meri bo učence naučil pisanja poustvarjalnega besedila s pomočjo pripravljene dispozicije. Tako lahko učenci dispozicijo pripravijo sami, lahko jo naredijo skupaj z učiteljem ali pa učitelj učencem že ponudi svojo vnaprej pripravljeno dispozicijo. V raziskavi, ki smo jo izvedli na osnovni šoli K med učenci 6.–9. razreda, smo učencem ponudili pripravo dispozicije v obliki miselnega vzorca, ključnih besed/točk in zaporedja dogodkov. 74 % učencev je pred pisanjem uporabilo dispozicijo, od tega jih jo je 21 % pripravilo v obliki miselnega vzorca, 79 % pa v obliki zaporedja dogodkov. Raziskava je potekala v kombinirani obliki pouka.
Ključne besede: dispozicija, poustvarjalno besedilo, miselni vzorec, ključne besede/točke, zaporedje dogodkov, kombinirani pouk
Objavljeno v DKUM: 27.10.2014; Ogledov: 2681; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (976,77 KB)

2.
PODRUŽNIČNE ŠOLE V SLOVENIJI IN NJIHOV POMEN ZA OHRANJANJE KRAJEV
Andreja Širec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali podružnične šole v Sloveniji, saj jih je pri nas kar nekaj, čeprav njihovo število z leti upada. V teoretičnem delu diplomskega dela smo najprej na kratko predstavili začetke podružničnih šol v Sloveniji, nato smo se osredotočili na podružnične šole v Sloveniji danes, na njihove posebnosti, kot je kombinirani pouk, predstavili smo še njihove prednosti in slabosti. Dotaknili smo se sodobnih problemov podružničnih šol, osredotočili smo se predvsem na njihovo ukinjanje. Na koncu teoretičnega dela smo predstavili položaj in pomen podružničnih šol za kraj, v katerem delujejo, ter njihovo sodelovanje z okoljem. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med učitelji podružničnih šol iz različnih regij Slovenije. Namen empiričnega dela je bil predstaviti pouk in dejavnosti ob pouku na podružničnih šolah, osvetliti sodelovanje med učitelji ter osebno zadovoljstvo učiteljev. Želeli smo spoznati odprtost podružničnih šol navzven, njihovo sodelovanje z okoljem in ugotoviti, kako, če sploh, izvajajo medgeneracijsko sodelovanje. Za konec smo želeli predstaviti položaj in pomen podružničnih šol za kraj, v katerem delujejo, ter ugotoviti morebitne posledice, ki bi jih prineslo ukinjanje podružnic. Pri tem smo preverjali obstoj razlik glede na delovno dobo učiteljev. V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da sta najbolj priljubljeni obliki pouka na podružnicah individualna oblika pouka ter delo v dvojicah, pri metodah pa metodi razgovora in razlage. Od učnih pripomočkov učitelji najpogosteje uporabljajo didaktične igre in druge didaktične pripomočke. Večina učiteljev na podružnicah izvaja interesne oziroma prostočasne dejavnosti, najpogosteje se izvaja literarne in druge družboslovne dejavnosti. Sodelovanje in komunikacija s kolektivom ter osebno zadovoljstvo na podružničnih šolah je dobro. Večina učiteljev sodeluje na prireditvah v kraju, veliko jih sodeluje še na drugačne načine. Pogostost izvajanja medgeneracijskega sodelovanja je dobra. Večina učiteljev meni, da je podružnična šola za kraj zelo pomembna. Učitelji menijo, da bi se z ukinitvijo podružnic zmanjšalo kulturno življenje kraja.
Ključne besede: podružnične šole, kombinirani pouk, sodelovanje, sodobni problemi, ukinjanje podružničnih šol, pomen za kraj.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2014; Ogledov: 4935; Prenosov: 439
.pdf Celotno besedilo (790,22 KB)

3.
DELO V KOMBINIRANIH ODDELKIH S POUDARKOM NA VSEBINAH ELEMENTARNEGA NARAVOSLOVJA
Anja Lesjak, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Delo v kombiniranih oddelkih s poudarkom na vsebinah elementarnega naravoslovja združuje dve med seboj prepletajoči se zaokroženi celoti, in sicer teoretični in praktični del. V teoretičnem delu sta razložena kombinirani pouk z vsemi značilnostmi ter zgodovina vasi Kokra. V praktičnem delu je predstavljeno, kako poteka delo v trojni kombinaciji kombiniranega pouka preko lastnih hospitacij, v ospredju pa so tudi modeli učnih priprav v tovrstnih oddelkih. Izvedena je bila anketa, ki je pokazala, da polovica anketirancev raje obiskuje kombinirani, druga polovica pa čisti oddelek. Najpogostejši razlogi za čisti oddelek so zunanji prostori šole, ki so namenjeni prostemu času in športu. Ugotavljamo tudi, da sta med učenci zelo priljubljena predmeta spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika, ker pouk velikokrat poteka v naravi. Večina anketirancev raje obiskuje večjo šolo, in sicer zaradi prostornosti učilnice, večjega igrišča ter večjega števila otrok.
Ključne besede: kombinirani pouk, oddelki, učni načrt, učitelj, učenci
Objavljeno v DKUM: 28.03.2014; Ogledov: 1831; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

4.
GLASBENA VZGOJA V KOMBINIRANIH ODDELKIH
Klaudija Preskar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Glasbena vzgoja v kombiniranih oddelkih je predstavljen problem načrtovanja pouka glasbe, uresničevanja učnih načrtov dveh ali več razredov v kombinaciji. Namen je bil ugotoviti, kako se kažejo razlike v glasbenih spretnostih in sposobnostih učencev ter predstaviti prednosti in slabosti poučevanja glasbene vzgoje v kombiniranih oddelkih. Cilji diplomske naloge so bili poiskati rešitve za težave, ki se pojavljajo pri načrtovanju, predstaviti načine sestavljanja letnega delovnega načrta in razvrstitve učne snovi, ki najučinkoviteje uresničujejo cilje v učnih načrtih vseh programskih razredov v kombinaciji ter predstaviti morebitne razlike, ki se pojavljajo v glasbenih spretnostih in sposobnostih učencev. Rezultati so pokazali, da imajo učitelji pri poučevanju glasbene vzgoje težave s pomanjkanjem časa in po njihovem mnenju so glasbene vsebine preobsežne, prav tako ne oblikujejo zloženih učnih načrtov, temveč jih oblikujejo za vsak posamezen razred. Učitelji kombiniranega pouka opažajo razlike v glasbenih spretnostih in sposobnostih, ki se kažejo pri ritmu in intonaciji ter različnim glasbenim predznanjem učencev. Pri kombiniranem pouku se lahko izvedejo mnoge različne dejavnosti zaradi manjšega števila učencev, kar je po mnenju učiteljev prednost poučevanja, slabosti pa kažejo, da je potrebno znanje na tem področju dela še nadgraditi in oblikovati smernice za kakovostnejše delo v kombiniranih oddelkih.
Ključne besede: kombinirani pouk, kombinirani oddelki, načrtovanje, zloženi učni načrt, glasbena vzgoja, glasbene spretnosti in sposobnost  
Objavljeno v DKUM: 06.02.2012; Ogledov: 2469; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
PODRUŽNIČNE OSNOVNE ŠOLE S KOMBINIRANIMI ODDELKI
Tjaša Cverlin, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Podeželske podružnične šole v Sloveniji so pripomogle k temu, da imamo zelo razvejano mrežo osnovnih šol. V diplomskem delu je prikazano stanje teh šol ter z njimi povezanimi kombiniranimi oddelki. Osredotočili smo se predvsem na zunanjo in notranjo organizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa, materialno stanje in opremljenost podružničnih šol, problematiko izobraževanja ter strokovno usposobljenost pedagoških delavcev. Podružnične osnovne šole so se ohranile od začetkov obveznega šolstva do danes. Nekatere od njih pa so bile ukinjene. Ohranile so se predvsem tiste podeželske šole, kjer je učiteljem uspelo dokazati, da je znanje učencev, pridobljeno v teh šolah, povsem primerljivo z znanjem učencev v večjih šolah. Tudi specifika dela na podružničnih osnovnih šolah s kombiniranimi oddelki se je do neke mere ohranila do današnjih dni. Kakovostne izboljšave so vidne predvsem na področju splošne strokovne usposobljenosti učiteljev in na področju materialne ter didaktične opreme, medtem ko so druge možnosti še vedno dokaj nespremenjene in tudi v današnjem času terjajo specifično zunanjo ter notranjo organizacijo pouka. Tudi izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa v kombiniranem oddelku se v vseh fazah, od načrtovanja do izvedbe, razlikuje od vzgojno-izobraževalnega procesa v čistih oddelkih, kar terja posebno strokovno usposobljenost in veliko pedagoških izkušenj ter prilagodljivosti.
Ključne besede: Ključne besede: podružnična osnovna šola – podružnica, matična šola, vzgojno-izobraževalno delo, kombinirani pouk.
Objavljeno v DKUM: 12.05.2011; Ogledov: 2975; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici