1. Diferenciacija ur športa na podružnični osnovni šoli v kombiniranem oddelku 2. in 3. razreda : magistrsko deloValentina Zdovc Kotnik, 2024, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil pripraviti, izvesti in analizirati diferencirane ure predmeta šport v kombiniranem oddelku 2. in 3. razreda na podružnični šoli. Diferencirali smo ure iz različnih tematskih sklopov, ki so v učnem načrtu za šport. Načrtovali in zapisali smo priprave za pet šolskih ur, ki so predstavljene v praktičnem delu magistrskega dela. Te ure smo izvedli, jih dokumentirali ter v omenjenem poglavju opisali in tudi analizirali z vidika poučevanja v kombiniranem oddelku, z vidika učencev in vidika diferenciacije. Ugotovili smo, da je izvedba diferenciranega pouka težja kot v čistih razredih, vendar smiselna. Naredili smo tudi empirični del, kjer smo s pomočjo ankete, ki je bila izvedena na vzorcu sedemintridesetih učiteljev, ki poučujejo ali so poučevali v kombiniranem oddelku na podružnični šoli na izbrani šoli. V tem delu naloge nas je zanimal odnos učiteljev kombiniranih oddelkov do diferenciacije – kaj diferencirajo, kdaj, ali jim diferenciacija otežuje delo in kdaj se diferenciacije poslužujejo pri športu. Z raziskavo smo ugotovili, da skoraj vsi učitelji kombinirani pouk diferencirajo, vendar pogosteje slovenščino ter matematiko kot spoznavanje okolja, glasbeno umetnost in šport. Učitelji imajo do diferenciacije pozitiven odnos, čeprav jim načrtovanje in izvajanje le-te ni najlažje. Nekateri učitelji diferencirajo ure športa, pretežno v osrednjem delu pri ciljih, vsebinah, metodičnih postopkih in pripomočkih. Z izvedbo empiričnega in praktičnega dela smo hoteli podpreti idejo o tem, da je diferenciacija v kombiniranih oddelkih zelo pomembna, tudi pri športu, predvsem pa smo z izvedbo praktičnega dela hoteli raziskati diferenciacijo ur športa v kombiniranih oddelkih na podružničnih šolah.
Ključne besede: šport, podružnična šola, kombiniran oddelek, kombiniran pouk, diferenciacija
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 226; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (5,97 MB) |
2. Duševno in telesno zdravje učiteljev razrednega pouka v enorazrednih in kombiniranih oddelkih : magistrsko deloTjaša Holer, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo želeli preučiti področje poučevanja v kombiniranem in enorazrednem oddelku v povezavi z duševnim in telesnim zdravjem učiteljev. V sklopu teoretičnega dela smo se osredotočili na raziskovanje že raziskane literature o telesnem in duševnem zdravju učiteljev v kombiniranem in enorazrednem oddelku, znanje pa smo nato v empiričnem delu s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili in analizirali ter spoznanja podkrepili z literaturo. V raziskavo smo vključili 159 učiteljev iz obeh oddelkov. Prišli smo do ugotovitve, da je svoje delo kot stresno opisalo 73 % anketiranih učiteljev. V delu smo želeli raziskati, kako so učitelji, ki poučujejo v kombiniranem ali enorazrednem oddelku, zadovoljni s svojim delovnim mestom. Rezultati so pokazali, da so učitelji v kombiniranem oddelku manj zadovoljni s svojim delom kot učitelji v enorazrednem oddelku. Učitelji, ki so bili vključeni v raziskavo, so se v večji meri strinjali z izjavami, da se na delovnem mestu težje umirijo, pretirano odzovejo na določene situacije, so razdraženi ter se težje sprostijo in so med drugim tudi precej občutljivi. Kljub temu pa med obema skupinama učiteljev ni prišlo so statistično značilnih razlik v intenzivnosti izražanja simptomov slabšega duševnega zdravja. Osredotočili smo se še na simptome stresa in ugotovili, da se učitelji v obeh oddelkih srečujejo v enaki meri z vsemi navedenimi simptomi.
Ključne besede: kombiniran pouk, enorazredni pouk, duševno in telesno zdravje, učitelj, poučevanje
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 369; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,24 MB) |
3. VARNO RAZISKOVANJE PRI POUKU V PRVEM IN DRUGEM TRILETJU KOROŠKIH OSNOVNIH ŠOLNina Rožej, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava varnostni vidik dela tekom učnega procesa na razredi stopnji pri naravoslovnih predmetih. V uvodnem delu so najprej predstavljene potencialne nevarnosti, na katere naj bi bil pripravljen učitelj, v nadaljevanju pa je raziskano, kolikšno pozornost namenjajo učitelji razrednega pouka sami varnosti pred in med samim učnim procesom, koliko so na nevarnosti, ki se lahko zgodijo, pripravljeni, ter v kolikšni meri predvidevajo (potencialne) nevarnosti, ki bi se med delom lahko zgodile. V empiričnem delu smo s pomočjo kavzalno-neeksperimentalne metode raziskali, kateri viri in v kolikšni meri vplivajo na samo znanje učiteljev glede varnosti v razredu in na terenu; kako učitelji ocenjujejo svoje znanje glede varnosti v razredu in na terenu ter v kolikšni meri se učitelji zavedajo (ne)varnosti oziroma so na le-to pripravljeni. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo za to diplomsko delo pripravljenega vprašalnika. Anketni vprašalnik sta rešila 102 učitelja koroških osnovnih šol, ki poučujejo na razredni stopnji. Podatki teh anketnih vprašalnikov so bili analizirani glede na vrsto izobrazbe, trajanje pedagoške prakse, glede na razred poučevanja ter vrsto šole. Spremenljivka za spol ni bila vključena zaradi premajhnega števila učiteljev moškega spola. Ugotovljeno je bilo, da so učitelji pri oceni svojega znanja o varnosti v razredu in na terenu zelo samozavestni; pozorni so na samo varnost tekom učnega procesa, vendar ne v tolikšni meri, kot to stanje izražajo njihove ocene znanja glede varnosti. Njihovo znanje o varnosti velikokrat temelji na osnovi neformalnih virov.
Ključne besede: Varnost v razredu, varnost na terenu, prvo triletje, drugo triletje, kombiniran pouk, izkustveno učenje.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2009; Ogledov: 3744; Prenosov: 301
Celotno besedilo (2,19 MB) |
