1. Študija ekonomske upravičenosti investicije v nakup žitnega kombajnaBoštjan Lampe, 2019, magistrsko delo Opis: Žitni kombajni so v današnjem času sorazmerno dragi, cene žit pa nizke, zato je glavni cilj naše raziskave analizirati potrebne in mogoče letne rabe žitnega kombajna s stališča izvedbe žetve v optimalnem času in doseganje parametrov uspešnosti investicije. V raziskavi smo uporabili dva žitna kombajna različnih cenovnih vrednosti po scenariju A in scenariju B. Upravičenost investicije smo ocenili na osnovi neto sedanje vrednosti (NSV). Investicija se povrne v letih, ko je NSV prvič pozitivna. Izračun stroškov pokaže, da je po scenariju A žitni kombajn moral požeti 430 ha letno za povrnitev investicije. V primeru scenarija B se investicija v žitni kombajn ne povrne v obdobju 12 let in tako ni ekonomsko upravičen. Na območju Pomurja smo določili število žitnih kombajnov potrebnih za izvedbo spravila pšenice in koruze v optimalnem času. Pri tej raziskavi smo prav tako uporabili scenarija A in B. Pri scenariju A je bila za žitni kombajn določena površinska kapaciteta 1,5 ha/h ter 12-urni delavnik in en strojnik. Pri scenariju B je bila za žitni kombajn določena površinska kapaciteta 1,5 ha/h in 16-urni delavnik ter dva strojnika. Raziskava daje rezultate po scenariju A skupno potrebo po 79 žitnih kombajnih, po scenariju B pa skupno 60 žitnih kombajnov za območje Pomurja.
Ključne besede: žitni kombajn, spravilo, ekonomska upravičenost, investicija
Objavljeno v DKUM: 07.01.2020; Ogledov: 749; Prenosov: 89
 Celotno besedilo (1,71 MB) |
2. Analiza in rekonstrukcija kombajna za žetev industrijske konoplje : magistrsko deloUrban Belca, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnavo predelavo kombajna Mercator 50 za žetev industrijske konoplje. Izvedene so bile analize statističnih podatkov o razpršenosti površin industrijske konoplje v Sloveniji. Na podlagi ugotovitev je bil izbran tip kombajna, ki je najprimernejši za slovenske kmetijstvo.
Izvedeni sta bili dve predelavi. Predelan je bil mlatilni greben, s čimer je bila povečana delovna višina. Izvedena je bila tudi predelava mlatilne kletke, ki je zmanjšala možnost preobremenitve kombajna. Izvedeni sta bili dve žetvi na katerih so bile izboljšave tudi ovrednotene.
Ključne besede: industrijska konoplja, kombajn, kmetijstvo, Slovenija, Claas, Mercator
Objavljeno v DKUM: 20.09.2019; Ogledov: 659; Prenosov: 74
Celotno besedilo (4,65 MB) |
3. Primerjava učinkovitosti razljičnih silažnih kombajnov na manjših kmetijahKlemen Hrastel, 2009, diplomsko delo Opis: V nalogi smo primerjali učinkovitost siliranja koruze z enorednim kombajnom SIP Vihar 40 in samohodnim Class Jaguar 695 Mega na manjših kmetijah. Z enorednim kombajnom smo za napolnitev ene Tehnostrojeve prikolice (9,1 m3) porabili 12,92 min oziroma 4-krat več časa kot s samohodnim kombajnom (2,86 min). Za žetev 1 ha koruze smo porabili z enovrstnim kombajnom 5,9 h/ha s samohodnim pa 2,2 h/ha. Površinska storilnost je bila pri samohodnem kombajnu za 77% večja (0.91 h/ha) kot pri enorednem (0.23 h/ha). Siliranje s samohodnim kombajnom je organizacijsko težje, saj za učinkovito izvedbo del potrebujemo vsaj 2-3 krat več ljudi in strojev kot pri siliranju z enorednim kombajnom, zato je siliranje na manjših kmetijah veliko bolj primerno z enorednim kombajnom kot z večrednim.
Ključne besede: Ključne besede: Silo kombajn/ koruza / silaža / spravilo/
Objavljeno v DKUM: 25.03.2009; Ogledov: 2960; Prenosov: 314
Celotno besedilo (6,22 MB) |
