| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Molekularna in fenotipska karakterizacija stafilokokov, izoliranih iz kroničnih ran
Matija Primec, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: Staphylococcus aureus, kronične rane, kolonizacija, biofilm, enterotoksini, spa tipizacija
Objavljeno: 27.11.2020; Ogledov: 176; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
ANTIČNI GRKI NA OBMOČJU DANAŠNJE REPUBLIKE HRVAŠKE
Petra Janežič, 2016, magistrsko delo

Opis: Že pred dobo velike kolonizacije med 8. in 6. stoletjem pr. Kr., ko so antični Grki ustanovili prvo kolonijo Kórkyro Melaino (Korkiro Melajno) na tleh današnje Republike Hrvaške, so Grki prihajali v stik s prebivalci te dežele, kar dokazujejo sicer skromne najdbe iz mikenske dobe. Na celotnem ozemlju vzhodnega Jadrana je živelo staroselsko ljudstvo – Iliri, s katerimi so Grki že takrat vzpostavili trgovinsko izmenjavo. Ponovni in intenzivnejši stiki Grkov s hrvaškim ozemljem so se zgodili v dobi »sekundarne grške kolonizacije« ob koncu 4. st. pr. Kr., ko so Grki kolonizirali otoke v Dalmaciji. Ustanovili so nekaj kolonij, naselij in svetišč. Med kolonijami so najpomembnejše Isa, Faros, Tragurij, Epetij, Herakleja in nepoznana kolonija v Lumbardi na Korčuli. Iz zadnjega kraja izvira tudi najstarejši dokument, Lumbardska psefizma, o razdelitvi zemlje na Hrvaškem. Da so se grški pomorščaki počutili varneje pri ponovnem odkrivanju nekoč že poznanega dela sveta, so antični pisci v to območje locirali številne legende in mite. Iz 4. st. pr. Kr. izvira tudi najstarejšo ohranjeno besedilo Períplous (Plovba), ki opisuje hrvaško obalo. Grke je pot zanesla tudi v hrvaško Istro, kjer so predvsem v kraju Nezakcij odkrili raznovrstni arheološki material, ki dokazuje grško prisotnost na tem območju. V teku osvanjanja novih ozemlj so si Grki podredili tam živeče Ilire in v kolonijah vzpostavili enak način življenja kot v matični deželi. Med Grki in Iliri je prišlo tudi do prvega oboroženega spopada na hrvaških tleh, in sicer na otoku Hvaru ob ustanovitvi kolonije Faros leta 385./4 pr. Kr. Na območjih nekdanjih kolonij so arheologi našli številni arheološki material, od keramike, novcev, napisov, orodij, nakita, ostankov obzidij, svetišč, zemljiške parcelacije, kar nam omogoča rekonstrukcijo takratnega načina življenja na Hrvaškem.
Ključne besede: antični Grki, kolonizacija, Hrvaška, Iliri, Issa, Pharos, Kórkyro Melaina, Palagruža, Lumbardska psefizma.
Objavljeno: 01.02.2018; Ogledov: 931; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

3.
VZHODNA AFRIKA PO LETU 1918
Sandra Škrlec, 2016, diplomsko delo

Opis: Afrika, imenovana tudi črna celina, je kontinent, o katerem se veliko govori. Je področje, ki še dandanes buri domišljijo. Tudi sama beseda Afrika pri različnih ljudeh povzroči drugačno reakcijo in vsak posameznik ima svoj način, kako vidi ta kontinent. Namen diplomske naloge je prikazati celino Afriko, predvsem njen vzhodni del, po letu 1918. Seveda je potrebno pogledati tudi ozadje pred 20. stoletjem; kaj se je dogajalo, kako se je razvijala, katera ljudstva so jo poseljevala, kako je potekala kolonizacija, kako je bilo v obdobju pred našim štetjem in kaj je bilo ključnega v obdobju pred 1918. Obdobje kolonizacije v 19. stoletju je bilo še posebej zanimivo in burno, saj so se Evropske velesile borile za prevzem oblasti in tudi za to, katera država bo imela več ozemlja in bogastva. Dotaknem se tudi teme, ki je nekako najbolj mračna v celotni zgodovini Afrike, to je suženjstvo, ki je terjalo mnogo žrtev in trajalo več let. Najbolj žalostno je to, da suženjstvo, ki je bilo zelo razširjeno, še dandanes ni dokončno odpravljeno, le da je dandanes malo drugače obikovano. V času 20. stoletja Afrika sodeluje v prvi in tudi v drugi svetovni vojni. Vsaka posamezna država na vzhodu pa ima svojo zgodovino in zgodbo- vse izmed njih so se borile za svojo samostojnost in svoje pravice. Veliko ljudi je izgubilo življenje v boju za neodvisnost in v želji, da dobijo svojo državo
Ključne besede: Vzhodna Afrika, kolonizacija, suženjstvo, žrtve, 20. stoletje, prva in druga svetovna vojna, neodvisnost, lakota, bolezni.
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 1184; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

4.
SPREMLJANJE INTENZIVNOSTI NASELITVE PODLUBNIKOV PO TRETIRANJU SMREKE S SALICILNO KISLINO
Jožica Černogoj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Anatomija lubja in fiziološko stanje potencialnega gostiteljskega drevesa so ključni za uspešen razvoj podlubnikov, ki so najpogostejši škodljivci navadne smreke v Evropi. V predstavljenem terenskem poskusu smo nanesli 100 mM salicilne kisline (SK) na odseke debla navadne smreke [Picea abies (L.) Karst.] v višini od 0,1 do 5 m. Drevesa smo tri dni kasneje načrtno izpostavili osmerozobemu smrekovemu lubadarju [Ips typographus L. (Col., Scolytidae)], z namenom proučiti vpliv nanosa SK na intenzivnost kolonizacije podlubnikov pod naravnimi pogoji. Pri drevesih, ki smo jih predhodno tretirali s SK, smo določili signifikantno manj vhodnih odprtin kot tudi manjše število krajših materinskih hodnikov v primerjavi s kontrolnim lubjem. Raziskave potrjujejo, da eksogeni nanos SK poveča odpornost in zmanjša umrljivost dreves pri napadu podlubnikov. Uporaba eksogene SK bi tako lahko zagotovila trajnejšo in ekološko sprejemljivejšo rešitev dreves pred škodljivci.
Ključne besede: navadna smreka / podlubniki / salicilna kislina / kolonizacija / spremljanje naleta / morfometrične analize lubja.
Objavljeno: 27.06.2016; Ogledov: 1074; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

5.
UPODABLJANJE POCAHONTAS V LIKOVNI UMETNOSTI SKOZI ČAS
Teja Klinar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se lotevamo problematike upodabljanja Pocahontas v likovni umetnosti skozi čas. Da bomo razumeli njeno upodabljanje, se bomo morali dotakniti tudi indijanske zgodovine, njihove kulture, antropološki pogled na njih in stike med angleškimi priseljenci in Indijanci. Opisali bomo življenje Pocahontas: njen odnos z Johnom Smithom, krst in preimenovanje v Rebeco, poroko z Johnom Rolfom, rojstvo sina in odhod v Anglijo. V drugem delu diplomskega dela bomo zbrali najpomembnejša dela, v katerih je upodobljena Pocahontas in opisali, kako so jo različni umetniki upodabljali skozi čas. Opisali, razčlenili in analizirali bomo njene portrete, različne upodobitve reševanja John Smitha, njeno ugrabitev in krst. Pocahontas je bila velikokrat upodobljena, vendar pa za nobeno izmed njenih upodobitev ne bi mogli reči, da je prikazana kot klasično indijansko dekle. Na vseh upodobitvah manjkajo tetovaže, ki so bile značilne za Indijanke plemen, s katerimi so se srečali Angleži. Na večini slik je Pocahontas upodobljena bolj kot evropska ženska in ne kot indijanska. Očitno je, da so različni avtorji skozi čas Pocahonatas predstavljali bolj ali manj kot evropsko žensko.
Ključne besede: Pocahontas, upodabljanje Pocahontas, Indijanci, kolonizacija, likovna umetnost, John Smith
Objavljeno: 05.05.2016; Ogledov: 822; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

6.
Kolonizacija Zahodne Afrike
Sajda Slatinšek, 2015, diplomsko delo

Opis: Kolonizacija Zahodne Afrike je proces, katerega posledice še danes narekujejo razvoj držav. V diplomski nalogi sem v kratkem povzetku opisala razvoj Zahodne Afrike do časa kolonizacije. V osrednjem delu sem se osredotočila na kolonizacijo in dekolonizacijo Zahodne Afrike s poudarkom na posledicah procesa kolonizacije. V posebnem poglavju bom prikazala razlike med britansko in francosko kolonizacijo ter posledice obeh oblik za razvoj držav. V zaključku podajam informacije o trenutnem političnem, gospodarskem in socialnem stanju držav Zahodne Afrike.
Ključne besede: Zahodna Afrika, Kolonizacija, Dekolonizacija
Objavljeno: 18.03.2016; Ogledov: 1305; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

7.
AFRIKA Posledice kolonizacije in dekolonizacije
Simon Rubin, 2016, diplomsko delo

Opis: Afrika. Vedno, ko pomislimo ali slišimo ime, nam zdrami domišljijo. Začnemo razmišljati, kam dati ta pojem, mogoče se spomnimo na kako humanitarno akcijo, Karitas, misijonarje, vojne, pokole, kavo, agrume, puščavo, safari, počitnice? V diplomskem delu smo se dotaknili kolonizacije celine, posledic dveh svetovnih vojn, dekolonizacije in posledic vseh teh procesov. Celina, ki je bila še ne slabih tristo let v preteklost le obris obale na svetovnih zemljevidih in atlasih. Afriko je v drugi polovici 19. stoletja prizadela najhujša oblika človeške bolezni, želja po bogastvu in za dosego cilja se niso izbirala sredstva, pohlep je bil plačan v človeških žrtvah in krvi. V 60-ih letih 20. stoletja se je Afrika zbudila in stopila na pot ponovne pridobitve svobode in samostojnosti. Hodila je po trnovi poti polni ovir. Že takrat so sledile visokoleteče napovedi vzpona zatiranih ljudstev in uveljavljanja na svetovnem odru, ki se (še) niso uresničile. Prav tako se niso uresničile napovedi o človeških poletih na druge planete v našem sončnem sistemu. Priznati pa moramo, da Afrika ima potenciale, naravne vire, naravo, ljudi, ki počasi in vztrajno napredujejo, ohranjajo stike s tradicionalnim in gradijo svojo zgodovino in prihodnost. Edino kar ostane je vprašanje: Ali bodo imela afriška ljudstva koristi iz tega napredka in pridobljenega bogastva?
Ključne besede: Kolonizacija, dekolonizacija, kolonija, protektorat, Afrika, zgodovina, imperializem, Berlinska konferenca, Afriška unija, Gibanje neuvrščenih.
Objavljeno: 18.03.2016; Ogledov: 2029; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

8.
DOGAJANJE NA VASI V OKRAJU RADGONA 1945-1947
Barbara Bratuša, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Dogajanje na vasi v okraju Radgona med leti 1945—1947 je bil cilj predstaviti izgon nemškega prebivalstva, izvajanje agrarne reforme in kolonizacije ter obvezne oddaje v okraju Radgona. Za dosego zastavljenih ciljev je bilo potrebno uporabiti različne metode dela. Najprej je bilo nujno zbrati različne vire (arhivske, tiskane in ustne vire) ter literaturo. Sledilo je analiziranje in na koncu še sinteza. Opravljeno je bilo tudi terensko delo s ciljem boljšega razumevanja prostora. Prav tako je bila uporabljena grafično—ilustrativna metoda dela. Sama vsebina je urejena po letih, znotraj katerih so predstavljene teme v skladu z zastavljenimi cilji. Na koncu pa se vsebinski del zaključi s poglavjem, v katerem je dogajanje v okraju med leti 1945—1947 ovrednoteno in so pokazane tudi njegove posledice za kasnejši čas. Te posledice pa so bile tako intenzivne, da jih je moč čutiti še danes in tudi ljudje, ki so to obdobje preživeli, jih niso pozabili.
Ključne besede: agrarna reforma, kolonizacija, obvezna oddaja, izgon nemške manjšine, Okrajni ljudski odbor Radgona
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 1947; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici