SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VARSTVO POTROŠNIKA Z VIDIKA MEDNARODNO ZASEBNEGA PRAVA
Nataša Podgornik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje varstvo potrošnika kot šibkejše stranke v mednarodnem zasebnem pravu, tako z vidika določanja mednarodne pristojnosti kot z vidika uporabe prava. Na področju določanja mednarodne pristojnosti je temeljni akt Bruseljska uredba I. V delu so predstavljeni pogoji za njeno uporabo ter določbe o mednarodni pristojnosti, ki dajejo osnovno znanje za podrobnejšo obravnavo določb o potrošniških razmerjih, kjer je analitično predstavljen pojem potrošnika ter pojem potrošniške pogodbe. S področja uporabe prava je obravnavana uredba Rim I, zaradi tega, ker se bo Rimska konvencija pred sodišči določen čas še vedno uporabljala, pa so primerjalno predstavljene določbe obeh aktov. Tematika varstva potrošnikov v mednarodnem zasebnem pravu vključuje tudi analizo pomembnih odločb Sodišča Evropske unije s tega pravnega področja, ki zagovarja načelo evro-avtonomne razlage. Varstvo potrošnikov v mednarodnem zasebnem pravu je vsebovano tudi v nacionalnem Zakonu o mednarodnema zasebnem pravu in postopku, glede katerega sta podrobneje predstavljena 22. in 52. člen, ki se navezujeta na uporabo prava ter določanje mednarodne pristojnosti za potrošnike. Čeprav je potrošniško varstvo doseženo z obravnavanima uredbama in nacionalnim zakonom, se kolizijske določbe o varstvu potrošnika nahajajo tudi v posameznih direktivah Evropske unije, ki se smiselno uporabljajo pri obravnavi posameznih pravil Bruseljske uredbe I in uredbe Rim I. Te direktive se nanašajo predvsem na usklajevanja obveznega prava varstva potrošnikov v državah članicah ter z natančnejšimi določbami pomagajo razlagati tudi pravila v Bruseljski uredbi I ter uredbi Rim I.
Ključne besede: mednarodno zasebno pravo, varstvo potrošnikov, načelo šibkejše stranke, mednarodna pristojnost, kolizijsko pravo
Objavljeno: 09.12.2010; Ogledov: 2712; Prenosov: 613
.pdf Polno besedilo (416,20 KB)

2.
UPORABA PRAVA NA PODLAGI UREDBE "RIM III"
Anja Vodopivc, 2016, diplomsko delo

Opis: Notranja pravila mednarodnega zasebnega prava in pravila mednarodnih konvencij so do nedavnega urejala pristojnost, pravo, ki se uporablja, in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v družinskih zadevah, ki so vsebovale mednarodni element. Vse pogosteje prihaja do poenotenja teh pravil z uredbami EU, med katere sodi tudi Uredba o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti oziroma Uredba Rim III. Po dolgotrajnih pogajanjih je bila ta uredba prva, ki je za dosego svojih ciljev uporabila mehanizem okrepljenega sodelovanja. Države članice namreč zaradi nasprotovanja nekaterih držav članic niso mogle doseči soglasja v razumnem času. Uredba Rim III se uporabi v primeru kolizije zakonov pri razvezi zakonske zveze oziroma pri prenehanju življenjske skupnosti. Ker je avtonomija strank omejena, imata stranki možnost pod določenimi pogoji sami izbrati pravo, ki naj se uporabi v njunem sporu, možni pogoji pa so taksativno našteti v sami uredbi. Z izbiro se zakonca lahko izogneta uporabi prava, s katerim imata malo ali nobene povezave, in se omejita na pravo, ki je tesno povezano z njuno zakonsko zvezo. Tako lahko vnaprej predvidita posledice, ki jih bo imela njuna izbira. Na ta način se zavaruje šibkejša stranka. V primerih, ko stranki sami ne izbereta prava, daje uredba Rim III taksativno naštete pogoje, ki določajo, katero pravo se bo uporabilo. Prednost ima uporaba prava države običajnega prebivališča zakoncev pred razvezo, ne glede na sodišče, kjer bo potekal postopek. S tem uredba Rim III zagotavlja varstvo šibkejše stranke. Pri izbirni pristojnosti dopušča zakonodajalec možnost, da se stranke odločijo, katero sodišče bo odločalo v njunem primeru, slovensko ali tuje. Zaradi tega se lahko pojavi »forum shopping« (stranke lahko vplivajo na izid spora), ki mu teoretiki pripisujejo negativen pomen, saj lahko omogoča različne sodbe, kar pa je v nasprotju z načelom pravičnosti in harmonije med pravnimi redi. V praksi, ki je glede uporabe Uredbe Rim III ni prav veliko, je zaradi usklajenih skupnih pravil v zakonskih sporih možnost »hitenja na sodišče« enega od zakoncev zmanjšana. Zna se pojaviti tudi problem skupne dvojne narodnosti, zato bi bilo iz razlogov jasnosti priporočljivo vstaviti klavzulo o različnih narodnostih.
Ključne besede: uredba Rim III, kolizijsko pravo, ločitev, razveza, okrepljeno sodelovanje, mednarodno zasebno pravo, pravo, ki se uporablja
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 368; Prenosov: 49
.pdf Polno besedilo (901,25 KB)

3.
Vpliv direktiv o potrošnikih na uporabo Rimske uredbe I
Gregor Marjanović, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljam varstvo potrošnika, kot pogodbeno šibkejše stranke vis a vi podjetniku oziroma trgovcu, v okviru pravil mednarodnega zasebnega prava oziroma vprašanja merodajnega prava v potrošniških sporih z mednarodnim elementom. Zaradi varstva potrošnika kot pogodbeno šibkejše stranke in cilja vzpostavitve celovitega sistema varstva le teh, je bilo sprejetih več direktiv, ki poleg materialnih pravil vsebujejo tudi kolizijske norme. V ospredju obravnave je razvoj potrošniškega varstva v EU, analiza člena 6 Rim I, kot osrednjega instrumenta za določitev relevantnega prava v potrošniških sporih z mednarodnim elementom in kritična presoja pravne ureditve, po kateri potrošniške direktive izključujejo uporabo člena 6 Rim I o potrošniških pogodbah v smislu člena 23 Rim I, ki določa, da ta uredba ne posega v druge akte EU, ki vsebujejo kolizijska pravila za pogodbena obligacijska razmerja. Izključenost je zaradi vsebinske in nomotehnične neskladnosti določb o uporabi prava v potrošniških direktivah neprimerna in posledično povzroča dodatne težave pri določitvi merodajnega prava v potrošniških sporih z mednarodnim elementom. V ta namen so podrobneje analizirane potrošniške direktive, z namenom prikazati njihov praktični pomen in vpliv na določitev prava in utemeljiti neprimernost ureditve v Rim I. Posebej je izpostavljena Direktiva 2011/83/EU o pravicah potrošnikov, predvsem z vidika njene delne odprave vsebinske neskladnosti in njenim poskusom ureditve razmerja med Rim I in ostalimi instrumenti EU.
Ključne besede: varstvo potrošnika, mednarodno zasebno pravo, kolizijsko pravo, člen 6 Rimske uredbe I, potrošniške direktive
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 65; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

4.
Avtonomija strank na področju nepogodbenih obveznosti
Erna Avberšek Obu, 2017, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela je načelo avtonomije volje v mednarodnem zasebnem pravu na področju nepogodbenih obveznosti. Samo načelo se je sprva razvilo na področju pogodbenih obligacij, kjer ima dolgo zgodovino, s sprejetjem načela avtonomije volje v Rim II, pa so stranke prvič dobile tudi možnost izbire prava na področju nepogodbenih obligacij. Diplomsko delo se osredotoča na ureditev omenjenega načela v Rim II, predvsem na izbiro prava in omejitve, ki jih morajo stranke spoštovati. Izbiro prava lahko stranke sklenejo po nastanku škodnega dogodka, stranke, ki opravljajo gospodarsko dejavnost pa tudi pred nastankom škodnega dogodka. Eno izmed vprašanj, na katerega se koncentrira diplomsko delo, je zaščita šibkejše stranke za ex ante dogovore. Omejitve, ki so določene v Členu 14(1)(b) sicer do neke mere ščitijo šibkejše stranke, vendar ta zaščita ni absolutna. V določenih primerih še vedno lahko prihaja do izkoriščanja šibkejše stranke, zato se pojavljajo kritike omenjenega dogovora v Rim II. Prav tako je v diplomskem delu analizirano razmerje med načelom avtonomije volje ter splošnim pravilom Rim II (člen 4). Avtorica ugotavlja, da odstopna klavzula, ki jo vsebuje člen 4(3), v določenih primerih omogoča strankam uporabo izbranega prava tudi v primerih, ko je bila izbira opravljena pred nastankom škodnega dogodka, za samo izbiro pa niso bile izpolnjene zahteve, ki jih določa člen 14. V zadnjem poglavju se diplomsko delo dotakne tudi vprašanja o možnosti izbira prava na področju nepogodbenih obligacij v slovenskem mednarodnem zasebnem pravu.
Ključne besede: mednarodno zasebno pravo, kolizijsko pravo, načelo avtonomije volje, mednarodna pristojnost, Rimska uredba II
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 16; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (599,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici