| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PO KORAKIH DO ZNANJA ZA SAMOSTOJNO VKLJUČEVANJE UČENCEV KOLESARJEV V PROMET
Stevanka Pušnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi ugotavljam, kako otroci po korakih pridobivajo znanja in spretnosti za samostojno vključevanje v promet. Na začetku sem kronološko predstavila nastanek in razvoj mesto Rogaška Slatina. Osrednji del zajema prometno vzgojni razvoj otrok v šoli, v družini in dejavnike, ki vplivajo na osnovna otrokova znanja o prometu. Statistično sem obdelala podatke o varnem prihajanju otrok v šolo, o uporabi različnih voznih poti in opremi kolesarjev. Sledi predstavitev prometnih aktivnosti, ki potekajo v začetku šolskega leta, načrtovanje varnih poti v šolo in opozarjanje na nevarna mesta v okolici šole. V zadnjem delu pa je predstavljeno usposabljanje učencev za opravljanje kolesarskih izpitov. Zavedam se, da učenci z opravljenim kolesarskim izpitom, še niso dovolj usposobljeni za varno samostojno vključevanje v promet, da se bodo morali za večjo prometno varnost še posebej potruditi starši. Potreben bo tudi večji policijski nadzor in v končni fazi tudi posodobitev naše prometne infrastrukture.
Ključne besede: Ključne besede: učenci, Rogaška Slatina, varna pot v šolo, prometna vzgoja, kolesarski izpit.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 1624; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (16,90 MB)

2.
PRIMERJALNA ANALIZA IZDELAVE KOLESARSKEGA IZPITA MED PODEŽELSKIMI IN MESTNIMI ŠOLAMI SV SLOVENIJE
Melita Hrovat, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Primerjalna analiza izdelave kolesarskega izpita med podeželskimi in mestnimi šolami v severovzhodnem delu Slovenije je razdeljeno na teoretični in empirični del. Teoretični del obsega varno prečkanje ceste, proceduro kolesarskega izpita; od teoretičnega, praktičnega vse do usposabljanja na javnih prometnih površinah, akcije prometne varnosti, varnega kolesa, psihološke osnove prometne varnosti ter prometne varnosti v očeh otrok. V empiričnem delu je predstavljena raziskava učencev petih razredov, ki opravljajo kolesarski izpit. V njej nas predvsem zanima, kateri učenci so bolj pripravljeni na varno vožnjo s kolesom v prometu, kdo izmed njih se bolj srečuje s konkretnimi prometnimi situacijami ter kje so bolj urejene kolesarske steze. S pomočjo raziskave se je ugotovilo, da obstajajo razlike med mestnimi in podeželskimi šolami pri opravljanju kolesarskega izpita. Tako je v mestu gostejši promet, več semaforiziranih križišč, urejene so kolesarske steze. Tega na podeželju oz. na vasi ni ali pa je le v manjši meri. Učenci iz mestnih šol so bolj pripravljeni na vožnjo po javnih prometnih površinah kot podeželski otroci. Razlika se kaže tudi v samem teoretičnem delu kolesarskega izpita, saj je za mestne učence nekoliko zahtevnejši kot za podeželske; zajema namreč 21 vprašanj, pri katerih sta zadnji dve vezani na križišča.
Ključne besede: kolesarski izpit, mestne šole, podeželske šole, javne prometne površine, učenci, akcije prometne varnosti.
Objavljeno: 11.10.2012; Ogledov: 988; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici