| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Kolesarjenje na območju Mestne občine Ptuj
Uroš Cajnko, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava kolesarjenje v Mestni občini Ptuj. Najprej so v uvodnem poglavju predstavljene prednosti kolesarjenja s poudarkom na okoljskem vidiku. V nadaljevanju je predstavljen kolesarski promet v Republiki Sloveniji ter njegova navezava na kolesarske poti v Mestni občini Ptuj. Predstavljene so tudi smernice razvoja kolesarskega omrežja. Prav tako so predstavljene najnovejše ureditve kolesarskega prometa iz tujine, njihovi izvedeni ukrepi in predstavljeni rezultati, na podlagi katerih bi lahko podobno načrtovali kolesarsko omrežje tudi v Mestni občini Ptuj. V jedru diplomskega dela so predstavljene značilnosti obstoječega stanja kolesarskih površin v Mestni občini Ptuj, ločeno za mestni in zunajmestni kolesarski promet. Analizirane so pomembnejše kolesarske ureditve in podani predlogi ter konkretni ukrepi za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma izboljšanje trenutnega stanja. Predstavljeni so tudi ukrepi za spodbuditev večje uporabe kolesa kot vsakodnevnega prevoznega sredstva. V zadnjem poglavju smo se posvetili še razvoju kolesarskega turizma v Mestni občini Ptuj, analizirali trenutno stanje ter predlagali izboljšave k večjemu razmahu kolesarskega turizma v Mestni občini Ptuj.
Ključne besede: kolesarjenje, kolesarski promet, Mestna občina Ptuj, kolesarski turizem
Objavljeno: 10.10.2012; Ogledov: 1495; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (7,24 MB)

3.
Primeri "slabe prakse" kolesarske infrastrukture v domačem okolju
Anja Smirić, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Število kolesarjev narašča, ker se ljudje vedno bolj zavedajo pozitivnih vplivov na zdravje, ekonomičnost kolesa kot prevoznega sredstva in krajših potovalnih časov. Da bi vzpodbudili še več ljudi, ki bi se odločali za ta način prevoza, bi morali najprej umestiti več kolesarskih povezav in popraviti obstoječe.
Ključne besede: kolesarjenje, kolesarska infrastruktura, varnost, projektiranje
Objavljeno: 25.09.2015; Ogledov: 472; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

4.
Potencial sistema izposoje koles v Celju
Špela Ožir, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Sistemi izposoje koles spodbujajo kolesarjenje in obenem izboljšujejo kakovost življenja v mestih. Poleg tega, da kolesarjem omogočajo enostavno in hitro potovanje od točke do točke, kar sicer zaradi gneče v urbanih središčih ni več nekaj samoumevnega, imajo sistemi izposoje koles tudi vrsto pozitivnih učinkov na okolje. Glavni cilj diplomske naloge je bil s pomočjo SWOT-analize ugotoviti, ali ima mesto Celje potencial za vzpostavitev sistema izposoje koles. Pri tem smo si pomagali s predhodno preučitvijo že obstoječih kolesarskih sistemov po Evropi in Sloveniji. Na podlagi njihovih izkušenj smo dejavnike, ki bi vplivali na vzpostavitev sistema v Celju, razdelili v štiri skupine – prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Ugotovili smo, da Celje ima potencial za vzpostavitev sistema izposoje koles.
Ključne besede: sistem izposoje koles, Mestna občina Celje, kolesarjenje, kolesarska infrastruktura, izposoja koles
Objavljeno: 08.04.2016; Ogledov: 837; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

5.
PRILOŽNOSTI ZA RAZVOJ KOLESARSKEGA TURIZMA V DESTINACIJI DEŽELA CELJSKA
Lidija Aškerc, 2016, diplomsko delo

Opis: Trend aktivnega preživljanja prostega časa in zdravega načina življenja se kaže v povečanju zanimanja za trajnostne oblike turizma, kamor sodi tudi kolesarski turizem. V diplomskem delu smo zato raziskali obstoječo ponudbo s področja kolesarjenja in kolesarskega turizma v vseh 21 občinah znotraj destinacije Dežela Celjska. V teoretičnem delu sta predstavljena pojma turistična in kolesarska turistična destinacija ter njune poglavitne značilnosti. Prav tako je opredeljen tudi pojem kolesarski turizem, njegove prednosti in zvrsti. Predstavljeni so še profili kolesarskih turistov in kolesarski standardi. V praktičnem delu so najprej predstavljene glavne značilnosti in nosilci turizma destinacije Dežela Celjska, sledi analiza obstoječe kolesarske infrastrukture, specializiranih kolesarskih nastanitev ter podpornih storitev kolesarske destinacije. Analizirali smo še odgovore anketiranih kolesarjev, ki smo jih ustrezno komentirali in jih prikazali s pomočjo tabel. V sklepnem delu so povzete ugotovitve analiz ter predstavljeni predlogi za razvoj kolesarskega turizma v destinaciji Dežela Celjska.
Ključne besede: turistična destinacija, kolesarjenje, kolesarski turizem, Dežela Celjska
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 968; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
Analiza izposoje mestnih koles v Mariboru
Primož Burjan, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Začetki sistemov izposoje koles so stari več kot pol stoletja, v zadnjem desetletju pa uspešno dopolnjujejo javni prevoz v vseh večjih evropskih in svetovnih mestih. Posamezniki se ga poslužujejo z namenom kratke vožnje in hitrejše mobilnosti od ene do druge točke, pomembna prednost pa je predvsem prihranek časa in denarja. V uvodu diplomskega dela bomo opisali problem in predstavili okolje, določili cilje, namen in poti reševanja problema. Podali bomo predpostavke in omejitve ter predstavili metode dela, s katerimi bomo prišli do želenih informacij in zaključkov. V nadaljevanju bomo predstavili vrste kolesarjenja, različne sisteme izposoje koles in njihovo zgodovino. Osredotočili se bomo tudi na sisteme izposoje koles v tujih državah ter primera dobre prakse v Ljubljani in Velenju. Podrobneje bomo predstavili obstoječe stanje sistemov izposoje koles v Mariboru. S SWOT analizo bomo izpostavili njihove prednosti, slabosti, priložnosti in pomanjkljivosti ter podali lastne predloge za rešitev problema. V zaključku bomo ocenili in vrednotili uspešnost rešitve problema, navedli pogoje za uvedbo rešitve in možnosti nadaljnjega razvoja.
Ključne besede: sistem izposoje koles, kolesarjenje, kolesarska infrastruktura, Mestna občina Maribor, trajnostna mobilnost
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 505; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

7.
NAČRTOVANJE TURISTIČNIH KOLESARSKIH POVEZAV V OBČINI PODLEHNIK
Samo Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o načrtovanju turistične kolesarske povezave na območju Haloz, s katero bi lahko slabo razvito turistično pokrajino na podlagi turističnih potencialov, sodelovanja in promocije spremenili v turistično privlačnejšo lokacijo. Teoretičnim izhodiščem glede kolesarjenja sledi praktični primer načrtovanja kolesarske turistične povezave v občini Podlehnik. Najprej smo predstavili značilnosti območja, zasnovali dve trasi, ki pokrivata večji del obravnavanega območja in zajemata lokalne ponudnike, ki so privlačni za turiste. Na teh dveh trasah je bila opravljena analiza obstoječega stanja infrastrukture, na podlagi tega pa smo podali mnenje za rekonstrukcijo, določili ustrezno kolesarsko površino in z namenom privabljanja širšega obsega uporabnikov, predstavili sistem za izposojo koles. Na koncu sledi predstavitev dobrih lastnosti bližine glavne kolesarske povezave in njena vključitev v širšo mrežo kolesarskih povezav na območju celotnih Haloz.
Ključne besede: Kolesarske povezave, turistično kolesarjenje, načrtovanje, Občina Podlehnik
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 470; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (4,58 MB)

8.
Možnosti izboljšanja prometne varnosti ranljivih udeležencev v prometu na maloprometnih cestah
Anže Jerebinšek, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo s pregledom domače in tuje literature na temo ranljivih udeležencev v prometu povzeli infrastrukturne ukrepe, s katerimi se izvaja varovanje le-teh. Obravnavali smo javno dostopno literaturo na področju Slovenije, Avstrije in Nizozemske, ki smo jo medsebojno primerjali. Na podlagi pridobljenih znanj, ki smo jih pridobili v času študija in tekom izvajanja pričujoče raziskave, ter lastne inovativnosti, smo podali idejne zasnove za infrastrukturne ukrepe za varovanje ranljivih udeležencev na maloprometnih cestah. Za predlagane ukrepe smo podali pogoje, predlagali načine izvedbe ukrepov, kakor tudi preučili prednosti in slabosti njihove implementacije. Pridobljena znanja in predlagane ukrepe smo preverili na praktičnem primeru lokalne maloprometne ceste, ki povezuje naselji Laporje in Križni Vrh z okoliškimi naselji. Odsek, ki poteka tako znotraj kot zunaj naselja, smo analizirali z vidika prometne varnosti, v sklopu katere smo opravili analizo prometnih nesreč, štetje prometa, skrite meritve hitrosti, popis horizontalne in vertikalne signalizacije, popis opreme, popis cestnih priključkov in izpostavili potencialne nevarnosti. Za analiziran odsek smo predlagali infrastrukturne rešitve za varovanje ranljivih udeležencev, ki smo jih grafično predstavili. Predlagane rešitve na obravnavanem odseku smo s pomočjo anketnega vprašalnika predstavili širši javnosti in jih povprašali po njihovem mnenju. Analiza odgovorov je pokazala, da uporabnikovo občutenje varnosti izboljšajo že nizkocenovni ukrepi, kot je ločitev površin z ločilno črto oziroma s povoznim robnikom. Najvišjo občutenje varnosti pa je bilo zabeleženo v primeru ločitve površin z ločilnim otokom.
Ključne besede: maloprometne ceste, ranljivi udeleženci, varovanje, kolesarjenje, pešačenje
Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 463; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (24,00 MB)

9.
Souporaba vozišča za kolesarje
Špela Grdinič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo z naslovom Souporaba vozišča za kolesarje je predstavitev bistvenih izhodišč na področju ureditve kolesarskih povezav v Republiki Sloveniji, natančneje v občini Zagorje ob Savi. Osrednji namen magistrskega dela je bil preučiti ureditev kolesarskih povezav v Republiki Sloveniji. V magistrskem delu smo definirali in preučili souporabo voznega pasu oziroma t. i. ukrep »sharrow« za kolesarje. Analizirali smo slovensko zakonodajo, pravilnike o signalizaciji, podatke o kolesarjih v prometu ter njihovi ogroženosti, obstoječe »sharrow« ukrepe za kolesarje v Republiki Sloveniji ter preučili njihov vpliv na promet. Nato smo podrobneje preučili ceste v občini Zagorje ob Savi ter na podlagi vseh zbranih podatkov naredili načrt, kje v občini bi bilo smiselno urediti souporabo voznega pasu za kolesarje ter kako bi to vplivalo na promet v omenjeni občini, kakšna bi bila stopnja ogroženosti kolesarjev ter kako bi bili z novo ureditvijo zadovoljni občani. Souporaba voznega pasu oziroma »sharrow« je sistem vodenja kolesarjev in motornega prometa skupaj na vozišču, pri čemer so kolesarji enakovredni motornemu prometu. Takšni odseki in površine so posebej označene s talnimi označbami (piktogrami) in prometnimi znaki. V magistrskem delu smo analizirali varnost kolesarjev pri souporabi voznega pasu in ugotovili, da je ukrep »sharrow« bolj varen za ranljivejše udeležence v prometu kot ukrep »kolesarji na vozišču«. Po analizi cest v občini Zagorje ob Savi smo podali predloge za uvedbo ukrepa »sharrow« na kritičnih točkah za kolesarje. Uvedba souporabe voznega pasu v občini Zagorje ob Savi po naših ugotovitvah ni ovirana s strani prebivalcev, pač pa s strani zakonodaje, ki je v glavnem pomanjkljiva.
Ključne besede: kolesarjenje, souporaba vozišča, sharrow, varnost kolesarjev, občina Zagorje ob Savi
Objavljeno: 24.05.2018; Ogledov: 412; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

10.
Razvoj kolesarskega turizma na Koroškem
Eva Gnamuš, 2019, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je porast kolesarstva vse bolj opazen. Ljudje se čedalje bolj zavedajo pomena zdravega življenja ter ohranjanja zdravega življenjskega okolja. Tudi na Koroškem se je zaradi večje ozaveščenosti ljudi začel razvijati kolesarski turizem. Ta za Koroško regijo predstavlja veliko razvojnih možnosti v smislu turistične kakor tudi gospodarske destinacije. Zaradi svoje geografske lege in reliefnih značilnosti ima Koroška regija ogromno možnosti za razvoj kolesarskega turizma, ki pa še zdaleč niso izkoriščene. Podeželske destinacije so zelo zanimive za kolesarski turizem, ta pa se je na Koroškem začel razvijati zelo pozno in zelo počasi. Da bi regija privabila večje število turistov, bi bilo potrebno ustrezno razviti kolesarsko mrežo in izpopolniti ponudbo, namenjeno kolesarjem. Vzporedno temu je nujno zadostno sodelovanje med turističnimi ponudniki in državo. Velik problem Koroške regije se izraža v slabi medsebojni povezanosti občin. Prav tako tukaj ne gre spregledati dobrega oglaševanja in promocije s strani vseh, neposrednih in posrednih dejavnikov v razvoju kolesarskega turizma. Razvoj kolesarskega turizma lahko na Koroško prinese veliko priložnosti, a ostaja vprašanje, koliko so za to pripravljeni storiti ponudniki turističnih storitev.
Ključne besede: razvoj, kolesarjenje, turizem, infrastruktura, regija, Koroška
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 85; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici