1. Spoznavanje sevniške kulture in kulinarike s kolesom : strokovna monografija, nastala na osnovi Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist 2016-2018Jasna Potočnik Topler, Andrej Lisec, Leon Abraham, Matic Bračko, Anja Govedič, Nina Menič, Vita Petek, Nina Požun, Klemen Seražin, Domen Zupan, 2018, strokovna monografija Opis: Monografija prinaša idejne rešitve, kako je v Sevnici mogoče kulturo in kulinariko spoznavati s kolesom. Naša naloga za študentski inovativni projekt je bila narediti kolesarsko pot po občini Sevnica, ki je primerna za družine z otroki in prijazna tudi do priseljeniških družin. Odločili smo se narediti dve kolesarski trasi, ki sta del kolesarske poti. Zgodovino smo predstavili preko kolarjev in vozov, ki so jih izdelovali. Pot smo povezali tudi z baronom Mosconom, ki je v preteklosti živel na sevniškem gradu. Da smo v pot vključili tudi aktualne dogodke, pa smo povezali kraj tudi z ameriško prvo damo. Predstavili smo obe trasi, in sicer s fotografijami, kje potekata, in opisi ponudnikov, ki jih zajemata. Prvo kolesarsko pot smo poimenovali Mali voz in poteka po 16,5 km. Zajema sedem turističnih točk, med katerimi so naravne in kulturne znamenitosti, povezane s turističnimi ponudniki z lokalno hrano in pijačo. Druga kolesarska trasa je Veliki voz na 34,8 km in prav tako povezuje sedem točk. Med njimi so kozolec, grad, kapela ter tudi gostinski ponudniki. Da smo poti naredili zanimivejši otrokom, pa smo ju povezali še z zgodbama in jima dodali štampiljke, ki jih otroci zbirajo pri omenjenih točkah ob poti.
Ključne besede: družbena korist, inovativni projekti, kolesarjenje, Sevnica, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 09.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Uvajanje gorskega kolesarjenja kot turističnega produkta v specializirani kolesarski trgoviniBor Tadl, 2025, diplomsko delo Opis: Zaključno delo raziskuje uvedbo gorskega kolesarjenja kot turističnega produkta v specializirani kolesarski trgovini v gorenjski regiji. Opredeljuje neizkoriščen potencial kolesarske trgovine v počasi razvijajočem se kolesarskem turizmu v regiji. Naloga obravnava izzive, kot so nerazvita infrastruktura, neaktivne turistične organizacije in pomanjkanje lokalne podpore. Glavni cilji vključujejo izdelavo poslovnega načrta, ki bo kolesarski trgovini omogočil konkurenčno prednost, vzpostavitev globalne prepoznavnosti, spodbujanje sodelovanja med zainteresiranimi stranmi in razvoj celovitega, tržno usmerjenega turističnega produkta. Pričakovani rezultati vključujejo povečano konkurenčnost, prispevek h kolesarskemu turizmu v regiji, dobro strukturiran turistični produkt in načrt za sodelovanje z zainteresiranimi stranmi. Uporabljene metode vključujejo pregled literature, primerjalno analizo in analizo intervjujev ter anket. Raziskava temelji na preteklih študijah, dogodku Enduro Trans Julius in primeru Graubündna v Švici kot uspešne kolesarske turistične destinacije. Naloga preučuje koncepte kolesarjenja in turizma, analizira trenutno stanje turizma v alpski regiji in raziskuje pravni okvir za razvoj gorskega kolesarjenja v Sloveniji. Zaključuje se s predstavitvijo poslovne priložnosti za kolesarsko trgovino, orisom ciljnih skupin, marketinških strategij in podrobnim načrtom za razvoj in izvajanje turističnih paketov za gorsko kolesarjenje.
Ključne besede: gorsko kolesarjenje, turizem, športna trgovina
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,43 MB) |
3. Možnosti turističnega razvoja v občini Vransko : magistrsko deloDenis Ukman, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je pozornost posvečena vrednotenju primernosti pokrajine za izbrane rekreacijske aktivnosti, in sicer pohodništvo, kolesarjenje, plezanje in jamarstvo, predvsem z vidika možnosti turističnega razvoja. Območje Dobroveljske planote na severu in Posavskega hribovja na jugu občine Vransko je zelo primerno za pohodništvo in gorsko kolesarjenje. Za plezanje so primerne naravne plezalne stene na Čreti ter naravna in umetna plezalna stena na Vranskem. V občini Vransko je registriranih kar 21 jam, vendar niso vse primerne za obiskovanje »povprečnega« turista. Največ jam se nahaja na zakraseli Dobroveljski planoti, ki so navpičnega tipa oziroma brezna in zato težko dostopna. Najbolj primerni jami za obiskovanje sta Škadavnica in Veternica. Slednja le z nadzorovanim vstopom izkušenih jamarjev.
Ključne besede: turizem, občina Vransko, rekreacija, pohodništvo, kolesarjenje, plezanje, jamarstvo, SWOT analiza
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 219; Prenosov: 66
Celotno besedilo (7,34 MB) |
4. Razvoj aktivne računalniške igre kolesarjenja z uporabo pametnega trenažerja : magistrsko deloAljaž Soderžnik, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo naslavlja področje aktivnih računalniških kolesarskih iger. V ta namen smo najprej opisali princip delovanja aktivnih računalniških iger in proučili literaturo o njihovem vplivu na promocijo zdravega načina življenja. Sledil je pregled najpriljubljenejših obstoječih rešitev na trgu. Ugotovili smo, da pri razvijanju omenjenih iger prihaja do razlik predvsem pri načinu generiranju prog, za komunikacijo med napravami se večina obrača na preverjena, brezžična in varčna protokola ANT+ in Bluetooth Low Energy. Na podlagi teh ugotovitev smo v nadaljevanju magistrskega dela razvili aktivno računalniško kolesarsko igro, v kateri igralec vozi po lastnih progah, ki jih predhodno posname z videokamero, za komunikacijo s kolesarskim trenažerjem pa igra uporablja protokol ANT+.
Ključne besede: aktivne računalniške igre, kolesarjenje, protokol ANT+.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 940; Prenosov: 96
Celotno besedilo (2,32 MB) |
5. Razvoj kolesarskega turizma na KoroškemEva Gnamuš, 2019, diplomsko delo Opis: V zadnjih letih je porast kolesarstva vse bolj opazen. Ljudje se čedalje bolj zavedajo pomena zdravega življenja ter ohranjanja zdravega življenjskega okolja. Tudi na Koroškem se je zaradi večje ozaveščenosti ljudi začel razvijati kolesarski turizem. Ta za Koroško regijo predstavlja veliko razvojnih možnosti v smislu turistične kakor tudi gospodarske destinacije.
Zaradi svoje geografske lege in reliefnih značilnosti ima Koroška regija ogromno možnosti za razvoj kolesarskega turizma, ki pa še zdaleč niso izkoriščene. Podeželske destinacije so zelo zanimive za kolesarski turizem, ta pa se je na Koroškem začel razvijati zelo pozno in zelo počasi.
Da bi regija privabila večje število turistov, bi bilo potrebno ustrezno razviti kolesarsko mrežo in izpopolniti ponudbo, namenjeno kolesarjem. Vzporedno temu je nujno zadostno sodelovanje med turističnimi ponudniki in državo. Velik problem Koroške regije se izraža v slabi medsebojni povezanosti občin. Prav tako tukaj ne gre spregledati dobrega oglaševanja in promocije s strani vseh, neposrednih in posrednih dejavnikov v razvoju kolesarskega turizma.
Razvoj kolesarskega turizma lahko na Koroško prinese veliko priložnosti, a ostaja vprašanje, koliko so za to pripravljeni storiti ponudniki turističnih storitev.
Ključne besede: razvoj, kolesarjenje, turizem, infrastruktura, regija, Koroška
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1088; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,53 MB) |
6. Souporaba vozišča za kolesarjeŠpela Grdinič, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Magistrsko delo z naslovom Souporaba vozišča za kolesarje je predstavitev bistvenih izhodišč na področju ureditve kolesarskih povezav v Republiki Sloveniji, natančneje v občini Zagorje ob Savi. Osrednji namen magistrskega dela je bil preučiti ureditev kolesarskih povezav v Republiki Sloveniji. V magistrskem delu smo definirali in preučili souporabo voznega pasu oziroma t. i. ukrep »sharrow« za kolesarje. Analizirali smo slovensko zakonodajo, pravilnike o signalizaciji, podatke o kolesarjih v prometu ter njihovi ogroženosti, obstoječe »sharrow« ukrepe za kolesarje v Republiki Sloveniji ter preučili njihov vpliv na promet. Nato smo podrobneje preučili ceste v občini Zagorje ob Savi ter na podlagi vseh zbranih podatkov naredili načrt, kje v občini bi bilo smiselno urediti souporabo voznega pasu za kolesarje ter kako bi to vplivalo na promet v omenjeni občini, kakšna bi bila stopnja ogroženosti kolesarjev ter kako bi bili z novo ureditvijo zadovoljni občani. Souporaba voznega pasu oziroma »sharrow« je sistem vodenja kolesarjev in motornega prometa skupaj na vozišču, pri čemer so kolesarji enakovredni motornemu prometu. Takšni odseki in površine so posebej označene s talnimi označbami (piktogrami) in prometnimi znaki. V magistrskem delu smo analizirali varnost kolesarjev pri souporabi voznega pasu in ugotovili, da je ukrep »sharrow« bolj varen za ranljivejše udeležence v prometu kot ukrep »kolesarji na vozišču«. Po analizi cest v občini Zagorje ob Savi smo podali predloge za uvedbo ukrepa »sharrow« na kritičnih točkah za kolesarje. Uvedba souporabe voznega pasu v občini Zagorje ob Savi po naših ugotovitvah ni ovirana s strani prebivalcev, pač pa s strani zakonodaje, ki je v glavnem pomanjkljiva.
Ključne besede: kolesarjenje, souporaba vozišča, sharrow, varnost kolesarjev, občina Zagorje ob Savi
Objavljeno v DKUM: 24.05.2018; Ogledov: 1538; Prenosov: 190
Celotno besedilo (3,70 MB) |
7. Možnosti izboljšanja prometne varnosti ranljivih udeležencev v prometu na maloprometnih cestahAnže Jerebinšek, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo s pregledom domače in tuje literature na temo ranljivih udeležencev v prometu povzeli infrastrukturne ukrepe, s katerimi se izvaja varovanje le-teh. Obravnavali smo javno dostopno literaturo na področju Slovenije, Avstrije in Nizozemske, ki smo jo medsebojno primerjali.
Na podlagi pridobljenih znanj, ki smo jih pridobili v času študija in tekom izvajanja pričujoče raziskave, ter lastne inovativnosti, smo podali idejne zasnove za infrastrukturne ukrepe za varovanje ranljivih udeležencev na maloprometnih cestah. Za predlagane ukrepe smo podali pogoje, predlagali načine izvedbe ukrepov, kakor tudi preučili prednosti in slabosti njihove implementacije.
Pridobljena znanja in predlagane ukrepe smo preverili na praktičnem primeru lokalne maloprometne ceste, ki povezuje naselji Laporje in Križni Vrh z okoliškimi naselji. Odsek, ki poteka tako znotraj kot zunaj naselja, smo analizirali z vidika prometne varnosti, v sklopu katere smo opravili analizo prometnih nesreč, štetje prometa, skrite meritve hitrosti, popis horizontalne in vertikalne signalizacije, popis opreme, popis cestnih priključkov in izpostavili potencialne nevarnosti. Za analiziran odsek smo predlagali infrastrukturne rešitve za varovanje ranljivih udeležencev, ki smo jih grafično predstavili.
Predlagane rešitve na obravnavanem odseku smo s pomočjo anketnega vprašalnika predstavili širši javnosti in jih povprašali po njihovem mnenju. Analiza odgovorov je pokazala, da uporabnikovo občutenje varnosti izboljšajo že nizkocenovni ukrepi, kot je ločitev površin z ločilno črto oziroma s povoznim robnikom. Najvišjo občutenje varnosti pa je bilo zabeleženo v primeru ločitve površin z ločilnim otokom.
Ključne besede: maloprometne ceste, ranljivi udeleženci, varovanje, kolesarjenje, pešačenje
Objavljeno v DKUM: 21.03.2017; Ogledov: 1311; Prenosov: 231
Celotno besedilo (24,00 MB) |
8. PRILOŽNOSTI ZA RAZVOJ KOLESARSKEGA TURIZMA V DESTINACIJI DEŽELA CELJSKALidija Aškerc, 2016, diplomsko delo Opis: Trend aktivnega preživljanja prostega časa in zdravega načina življenja se kaže v povečanju zanimanja za trajnostne oblike turizma, kamor sodi tudi kolesarski turizem. V diplomskem delu smo zato raziskali obstoječo ponudbo s področja kolesarjenja in kolesarskega turizma v vseh 21 občinah znotraj destinacije Dežela Celjska.
V teoretičnem delu sta predstavljena pojma turistična in kolesarska turistična destinacija ter njune poglavitne značilnosti. Prav tako je opredeljen tudi pojem kolesarski turizem, njegove prednosti in zvrsti. Predstavljeni so še profili kolesarskih turistov in kolesarski standardi.
V praktičnem delu so najprej predstavljene glavne značilnosti in nosilci turizma destinacije Dežela Celjska, sledi analiza obstoječe kolesarske infrastrukture, specializiranih kolesarskih nastanitev ter podpornih storitev kolesarske destinacije. Analizirali smo še odgovore anketiranih kolesarjev, ki smo jih ustrezno komentirali in jih prikazali s pomočjo tabel.
V sklepnem delu so povzete ugotovitve analiz ter predstavljeni predlogi za razvoj kolesarskega turizma v destinaciji Dežela Celjska.
Ključne besede: turistična destinacija, kolesarjenje, kolesarski turizem, Dežela Celjska
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 2078; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,05 MB) |
9. NAČRTOVANJE TURISTIČNIH KOLESARSKIH POVEZAV V OBČINI PODLEHNIKSamo Krajnc, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o načrtovanju turistične kolesarske povezave na območju Haloz, s katero bi lahko slabo razvito turistično pokrajino na podlagi turističnih potencialov, sodelovanja in promocije spremenili v turistično privlačnejšo lokacijo. Teoretičnim izhodiščem glede kolesarjenja sledi praktični primer načrtovanja kolesarske turistične povezave v občini Podlehnik. Najprej smo predstavili značilnosti območja, zasnovali dve trasi, ki pokrivata večji del obravnavanega območja in zajemata lokalne ponudnike, ki so privlačni za turiste. Na teh dveh trasah je bila opravljena analiza obstoječega stanja infrastrukture, na podlagi tega pa smo podali mnenje za rekonstrukcijo, določili ustrezno kolesarsko površino in z namenom privabljanja širšega obsega uporabnikov, predstavili sistem za izposojo koles. Na koncu sledi predstavitev dobrih lastnosti bližine glavne kolesarske povezave in njena vključitev v širšo mrežo kolesarskih povezav na območju celotnih Haloz.
Ključne besede: Kolesarske povezave, turistično kolesarjenje, načrtovanje, Občina Podlehnik
Objavljeno v DKUM: 28.09.2016; Ogledov: 1312; Prenosov: 146
Celotno besedilo (4,58 MB) |
10. Analiza izposoje mestnih koles v MariboruPrimož Burjan, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Začetki sistemov izposoje koles so stari več kot pol stoletja, v zadnjem desetletju pa uspešno dopolnjujejo javni prevoz v vseh večjih evropskih in svetovnih mestih. Posamezniki se ga poslužujejo z namenom kratke vožnje in hitrejše mobilnosti od ene do druge točke, pomembna prednost pa je predvsem prihranek časa in denarja.
V uvodu diplomskega dela bomo opisali problem in predstavili okolje, določili cilje, namen in poti reševanja problema. Podali bomo predpostavke in omejitve ter predstavili metode dela, s katerimi bomo prišli do želenih informacij in zaključkov. V nadaljevanju bomo predstavili vrste kolesarjenja, različne sisteme izposoje koles in njihovo zgodovino. Osredotočili se bomo tudi na sisteme izposoje koles v tujih državah ter primera dobre prakse v Ljubljani in Velenju. Podrobneje bomo predstavili obstoječe stanje sistemov izposoje koles v Mariboru. S SWOT analizo bomo izpostavili njihove prednosti, slabosti, priložnosti in pomanjkljivosti ter podali lastne predloge za rešitev problema. V zaključku bomo ocenili in vrednotili uspešnost rešitve problema, navedli pogoje za uvedbo rešitve in možnosti nadaljnjega razvoja.
Ključne besede: sistem izposoje koles, kolesarjenje, kolesarska infrastruktura, Mestna občina Maribor, trajnostna mobilnost
Objavljeno v DKUM: 09.08.2016; Ogledov: 1365; Prenosov: 227
Celotno besedilo (1,93 MB) |
