1. Možnosti turističnega razvoja v občini Vransko : magistrsko deloDenis Ukman, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je pozornost posvečena vrednotenju primernosti pokrajine za izbrane rekreacijske aktivnosti, in sicer pohodništvo, kolesarjenje, plezanje in jamarstvo, predvsem z vidika možnosti turističnega razvoja. Območje Dobroveljske planote na severu in Posavskega hribovja na jugu občine Vransko je zelo primerno za pohodništvo in gorsko kolesarjenje. Za plezanje so primerne naravne plezalne stene na Čreti ter naravna in umetna plezalna stena na Vranskem. V občini Vransko je registriranih kar 21 jam, vendar niso vse primerne za obiskovanje »povprečnega« turista. Največ jam se nahaja na zakraseli Dobroveljski planoti, ki so navpičnega tipa oziroma brezna in zato težko dostopna. Najbolj primerni jami za obiskovanje sta Škadavnica in Veternica. Slednja le z nadzorovanim vstopom izkušenih jamarjev.
Ključne besede: turizem, občina Vransko, rekreacija, pohodništvo, kolesarjenje, plezanje, jamarstvo, SWOT analiza
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 219; Prenosov: 54
 Celotno besedilo (7,34 MB) |
2. Razvoj aktivne računalniške igre kolesarjenja z uporabo pametnega trenažerja : magistrsko deloAljaž Soderžnik, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo naslavlja področje aktivnih računalniških kolesarskih iger. V ta namen smo najprej opisali princip delovanja aktivnih računalniških iger in proučili literaturo o njihovem vplivu na promocijo zdravega načina življenja. Sledil je pregled najpriljubljenejših obstoječih rešitev na trgu. Ugotovili smo, da pri razvijanju omenjenih iger prihaja do razlik predvsem pri načinu generiranju prog, za komunikacijo med napravami se večina obrača na preverjena, brezžična in varčna protokola ANT+ in Bluetooth Low Energy. Na podlagi teh ugotovitev smo v nadaljevanju magistrskega dela razvili aktivno računalniško kolesarsko igro, v kateri igralec vozi po lastnih progah, ki jih predhodno posname z videokamero, za komunikacijo s kolesarskim trenažerjem pa igra uporablja protokol ANT+.
Ključne besede: aktivne računalniške igre, kolesarjenje, protokol ANT+.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 940; Prenosov: 95
Celotno besedilo (2,32 MB) |
3. Razvoj kolesarskega turizma na KoroškemEva Gnamuš, 2019, diplomsko delo Opis: V zadnjih letih je porast kolesarstva vse bolj opazen. Ljudje se čedalje bolj zavedajo pomena zdravega življenja ter ohranjanja zdravega življenjskega okolja. Tudi na Koroškem se je zaradi večje ozaveščenosti ljudi začel razvijati kolesarski turizem. Ta za Koroško regijo predstavlja veliko razvojnih možnosti v smislu turistične kakor tudi gospodarske destinacije.
Zaradi svoje geografske lege in reliefnih značilnosti ima Koroška regija ogromno možnosti za razvoj kolesarskega turizma, ki pa še zdaleč niso izkoriščene. Podeželske destinacije so zelo zanimive za kolesarski turizem, ta pa se je na Koroškem začel razvijati zelo pozno in zelo počasi.
Da bi regija privabila večje število turistov, bi bilo potrebno ustrezno razviti kolesarsko mrežo in izpopolniti ponudbo, namenjeno kolesarjem. Vzporedno temu je nujno zadostno sodelovanje med turističnimi ponudniki in državo. Velik problem Koroške regije se izraža v slabi medsebojni povezanosti občin. Prav tako tukaj ne gre spregledati dobrega oglaševanja in promocije s strani vseh, neposrednih in posrednih dejavnikov v razvoju kolesarskega turizma.
Razvoj kolesarskega turizma lahko na Koroško prinese veliko priložnosti, a ostaja vprašanje, koliko so za to pripravljeni storiti ponudniki turističnih storitev.
Ključne besede: razvoj, kolesarjenje, turizem, infrastruktura, regija, Koroška
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1088; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,53 MB) |
4. Souporaba vozišča za kolesarjeŠpela Grdinič, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Magistrsko delo z naslovom Souporaba vozišča za kolesarje je predstavitev bistvenih izhodišč na področju ureditve kolesarskih povezav v Republiki Sloveniji, natančneje v občini Zagorje ob Savi. Osrednji namen magistrskega dela je bil preučiti ureditev kolesarskih povezav v Republiki Sloveniji. V magistrskem delu smo definirali in preučili souporabo voznega pasu oziroma t. i. ukrep »sharrow« za kolesarje. Analizirali smo slovensko zakonodajo, pravilnike o signalizaciji, podatke o kolesarjih v prometu ter njihovi ogroženosti, obstoječe »sharrow« ukrepe za kolesarje v Republiki Sloveniji ter preučili njihov vpliv na promet. Nato smo podrobneje preučili ceste v občini Zagorje ob Savi ter na podlagi vseh zbranih podatkov naredili načrt, kje v občini bi bilo smiselno urediti souporabo voznega pasu za kolesarje ter kako bi to vplivalo na promet v omenjeni občini, kakšna bi bila stopnja ogroženosti kolesarjev ter kako bi bili z novo ureditvijo zadovoljni občani. Souporaba voznega pasu oziroma »sharrow« je sistem vodenja kolesarjev in motornega prometa skupaj na vozišču, pri čemer so kolesarji enakovredni motornemu prometu. Takšni odseki in površine so posebej označene s talnimi označbami (piktogrami) in prometnimi znaki. V magistrskem delu smo analizirali varnost kolesarjev pri souporabi voznega pasu in ugotovili, da je ukrep »sharrow« bolj varen za ranljivejše udeležence v prometu kot ukrep »kolesarji na vozišču«. Po analizi cest v občini Zagorje ob Savi smo podali predloge za uvedbo ukrepa »sharrow« na kritičnih točkah za kolesarje. Uvedba souporabe voznega pasu v občini Zagorje ob Savi po naših ugotovitvah ni ovirana s strani prebivalcev, pač pa s strani zakonodaje, ki je v glavnem pomanjkljiva.
Ključne besede: kolesarjenje, souporaba vozišča, sharrow, varnost kolesarjev, občina Zagorje ob Savi
Objavljeno v DKUM: 24.05.2018; Ogledov: 1538; Prenosov: 181
Celotno besedilo (3,70 MB) |
5. Možnosti izboljšanja prometne varnosti ranljivih udeležencev v prometu na maloprometnih cestahAnže Jerebinšek, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo s pregledom domače in tuje literature na temo ranljivih udeležencev v prometu povzeli infrastrukturne ukrepe, s katerimi se izvaja varovanje le-teh. Obravnavali smo javno dostopno literaturo na področju Slovenije, Avstrije in Nizozemske, ki smo jo medsebojno primerjali.
Na podlagi pridobljenih znanj, ki smo jih pridobili v času študija in tekom izvajanja pričujoče raziskave, ter lastne inovativnosti, smo podali idejne zasnove za infrastrukturne ukrepe za varovanje ranljivih udeležencev na maloprometnih cestah. Za predlagane ukrepe smo podali pogoje, predlagali načine izvedbe ukrepov, kakor tudi preučili prednosti in slabosti njihove implementacije.
Pridobljena znanja in predlagane ukrepe smo preverili na praktičnem primeru lokalne maloprometne ceste, ki povezuje naselji Laporje in Križni Vrh z okoliškimi naselji. Odsek, ki poteka tako znotraj kot zunaj naselja, smo analizirali z vidika prometne varnosti, v sklopu katere smo opravili analizo prometnih nesreč, štetje prometa, skrite meritve hitrosti, popis horizontalne in vertikalne signalizacije, popis opreme, popis cestnih priključkov in izpostavili potencialne nevarnosti. Za analiziran odsek smo predlagali infrastrukturne rešitve za varovanje ranljivih udeležencev, ki smo jih grafično predstavili.
Predlagane rešitve na obravnavanem odseku smo s pomočjo anketnega vprašalnika predstavili širši javnosti in jih povprašali po njihovem mnenju. Analiza odgovorov je pokazala, da uporabnikovo občutenje varnosti izboljšajo že nizkocenovni ukrepi, kot je ločitev površin z ločilno črto oziroma s povoznim robnikom. Najvišjo občutenje varnosti pa je bilo zabeleženo v primeru ločitve površin z ločilnim otokom.
Ključne besede: maloprometne ceste, ranljivi udeleženci, varovanje, kolesarjenje, pešačenje
Objavljeno v DKUM: 21.03.2017; Ogledov: 1311; Prenosov: 208
Celotno besedilo (24,00 MB) |
6. PRILOŽNOSTI ZA RAZVOJ KOLESARSKEGA TURIZMA V DESTINACIJI DEŽELA CELJSKALidija Aškerc, 2016, diplomsko delo Opis: Trend aktivnega preživljanja prostega časa in zdravega načina življenja se kaže v povečanju zanimanja za trajnostne oblike turizma, kamor sodi tudi kolesarski turizem. V diplomskem delu smo zato raziskali obstoječo ponudbo s področja kolesarjenja in kolesarskega turizma v vseh 21 občinah znotraj destinacije Dežela Celjska.
V teoretičnem delu sta predstavljena pojma turistična in kolesarska turistična destinacija ter njune poglavitne značilnosti. Prav tako je opredeljen tudi pojem kolesarski turizem, njegove prednosti in zvrsti. Predstavljeni so še profili kolesarskih turistov in kolesarski standardi.
V praktičnem delu so najprej predstavljene glavne značilnosti in nosilci turizma destinacije Dežela Celjska, sledi analiza obstoječe kolesarske infrastrukture, specializiranih kolesarskih nastanitev ter podpornih storitev kolesarske destinacije. Analizirali smo še odgovore anketiranih kolesarjev, ki smo jih ustrezno komentirali in jih prikazali s pomočjo tabel.
V sklepnem delu so povzete ugotovitve analiz ter predstavljeni predlogi za razvoj kolesarskega turizma v destinaciji Dežela Celjska.
Ključne besede: turistična destinacija, kolesarjenje, kolesarski turizem, Dežela Celjska
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 2078; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,05 MB) |
7. NAČRTOVANJE TURISTIČNIH KOLESARSKIH POVEZAV V OBČINI PODLEHNIKSamo Krajnc, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o načrtovanju turistične kolesarske povezave na območju Haloz, s katero bi lahko slabo razvito turistično pokrajino na podlagi turističnih potencialov, sodelovanja in promocije spremenili v turistično privlačnejšo lokacijo. Teoretičnim izhodiščem glede kolesarjenja sledi praktični primer načrtovanja kolesarske turistične povezave v občini Podlehnik. Najprej smo predstavili značilnosti območja, zasnovali dve trasi, ki pokrivata večji del obravnavanega območja in zajemata lokalne ponudnike, ki so privlačni za turiste. Na teh dveh trasah je bila opravljena analiza obstoječega stanja infrastrukture, na podlagi tega pa smo podali mnenje za rekonstrukcijo, določili ustrezno kolesarsko površino in z namenom privabljanja širšega obsega uporabnikov, predstavili sistem za izposojo koles. Na koncu sledi predstavitev dobrih lastnosti bližine glavne kolesarske povezave in njena vključitev v širšo mrežo kolesarskih povezav na območju celotnih Haloz.
Ključne besede: Kolesarske povezave, turistično kolesarjenje, načrtovanje, Občina Podlehnik
Objavljeno v DKUM: 28.09.2016; Ogledov: 1312; Prenosov: 139
Celotno besedilo (4,58 MB) |
8. Analiza izposoje mestnih koles v MariboruPrimož Burjan, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Začetki sistemov izposoje koles so stari več kot pol stoletja, v zadnjem desetletju pa uspešno dopolnjujejo javni prevoz v vseh večjih evropskih in svetovnih mestih. Posamezniki se ga poslužujejo z namenom kratke vožnje in hitrejše mobilnosti od ene do druge točke, pomembna prednost pa je predvsem prihranek časa in denarja.
V uvodu diplomskega dela bomo opisali problem in predstavili okolje, določili cilje, namen in poti reševanja problema. Podali bomo predpostavke in omejitve ter predstavili metode dela, s katerimi bomo prišli do želenih informacij in zaključkov. V nadaljevanju bomo predstavili vrste kolesarjenja, različne sisteme izposoje koles in njihovo zgodovino. Osredotočili se bomo tudi na sisteme izposoje koles v tujih državah ter primera dobre prakse v Ljubljani in Velenju. Podrobneje bomo predstavili obstoječe stanje sistemov izposoje koles v Mariboru. S SWOT analizo bomo izpostavili njihove prednosti, slabosti, priložnosti in pomanjkljivosti ter podali lastne predloge za rešitev problema. V zaključku bomo ocenili in vrednotili uspešnost rešitve problema, navedli pogoje za uvedbo rešitve in možnosti nadaljnjega razvoja.
Ključne besede: sistem izposoje koles, kolesarjenje, kolesarska infrastruktura, Mestna občina Maribor, trajnostna mobilnost
Objavljeno v DKUM: 09.08.2016; Ogledov: 1365; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,93 MB) |
9. Potencial sistema izposoje koles v CeljuŠpela Ožir, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Sistemi izposoje koles spodbujajo kolesarjenje in obenem izboljšujejo kakovost življenja v mestih. Poleg tega, da kolesarjem omogočajo enostavno in hitro potovanje od točke do točke, kar sicer zaradi gneče v urbanih središčih ni več nekaj samoumevnega, imajo sistemi izposoje koles tudi vrsto pozitivnih učinkov na okolje. Glavni cilj diplomske naloge je bil s pomočjo SWOT-analize ugotoviti, ali ima mesto Celje potencial za vzpostavitev sistema izposoje koles. Pri tem smo si pomagali s predhodno preučitvijo že obstoječih kolesarskih sistemov po Evropi in Sloveniji. Na podlagi njihovih izkušenj smo dejavnike, ki bi vplivali na vzpostavitev sistema v Celju, razdelili v štiri skupine – prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Ugotovili smo, da Celje ima potencial za vzpostavitev sistema izposoje koles.
Ključne besede: sistem izposoje koles, Mestna občina Celje, kolesarjenje, kolesarska infrastruktura, izposoja koles
Objavljeno v DKUM: 08.04.2016; Ogledov: 1907; Prenosov: 182
Celotno besedilo (2,53 MB) |
10. Primeri "slabe prakse" kolesarske infrastrukture v domačem okoljuAnja Smirić, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Število kolesarjev narašča, ker se ljudje vedno bolj zavedajo pozitivnih vplivov na zdravje, ekonomičnost kolesa kot prevoznega sredstva in krajših potovalnih časov. Da bi vzpodbudili še več ljudi, ki bi se odločali za ta način prevoza, bi morali najprej umestiti več kolesarskih povezav in popraviti obstoječe.
Ključne besede: kolesarjenje, kolesarska infrastruktura, varnost, projektiranje
Objavljeno v DKUM: 25.09.2015; Ogledov: 1106; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,34 MB) |
