| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv kulture na japonski management
Marija Micevska, 2015, diplomsko delo

Opis: Deželo vzhajajočega sonca danes smatramo kot tehnološko izjemno razvito državo. Veliko ljudi najprej pomisli na robote ali izdelke nakaterih svetovno znanih japonskih korporacij. Njena tehnološka dovršenost in nenaden ter hiter razvoj po koncu 2. svetovne vojne zanima tudi marsikaterega ekonomista in veliko del je bilo napisanih o ključu do uspeha Japonske, ki je iz vojne odšla kot velika poraženka, s skoraj popolnoma porušeno infrastrukturo. Japonska kultura je bila oblikovana skozi stoletja izoliranosti, v kateri so nastale povsem specifične narodne vrednote, ki so se globoko zasidrale v japonski družbi. Vse to nas je vodilo do vprašanja, v koliki meri se japonska kultura izraža v današnjem japonskem poslovanju, še posebej v njihovem managementu. Prepletanje starega in novega velikokrat prinese konflikt. Tudi Japonci so v preteklosti imeli takšen problem, vendar so uspeli povezati najboljše sestavine (vrednote) obeh časov, tako da so s starim rešili probleme novega in obratno. Dokaz za to najdemo v veliki razvitosti njihove države.
Ključne besede: Japonska, kultura, management, kolektivnost, vrednote.
Objavljeno: 04.11.2015; Ogledov: 528; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (816,13 KB)

2.
PRIMERJALNA ANALIZACAMUSOVE KUGE IN SARAMAGOVEGA ESEJA O SLEPOTI
Jožica Bračič, 2016, magistrsko delo

Opis: Romana Kuga in Esej o slepoti je mogoče interpretirati kot alegoriji. Prikazujeta odsotnost moralnih vrednot in padec človeštva. Ljudje soočeni z nalezljivima boleznima, grozo in vsesplošno negotovostjo ne zmorejo narediti koraka eden k drugemu, pač pa v danih razmerah gledajo le nase, za tegobe drugih jim ni mar. Ob napadu kuge oziroma slepote se pokažejo bolezenski znaki družbe. Tako lahko opazimo ravnodušnost nekaterih posameznikov do sočloveka, neupravičene umore, nasilje vseh oblik, željo po nadzoru nad posameznikom oziroma nad skupino ljudi, neodzivnost oblasti ob nevšečnostih … Čeprav prednjačijo negativni odzivi in ravnanja, pa v obeh romanih najdemo osebe, ki tvorijo jedro pripovedi in se bolj ali manj aktivno vključujejo v boj proti zlu. So nazorni primeri, na kakšen način se je mogoče zoperstaviti zlu, ki jih obdaja. Zavedajo se, da individualizem ne pomaga, zato kolektivno nastopijo proti bolezni. Epidemiji kuge in slepote na eni strani močno poslabšata pogoje za življenje, na drugi strani pa omogočata, da posamezniki spremenijo svoj odnos do življenja in sočloveka. Obojim je skupno to, da poskušajo vztrajati v absurdni situaciji. Bolezen ni premagana zaradi njih, ampak se sčasoma umakne sama od sebe, ostaja pa vprašanje ali je kaj spremenila. Pripovedi od bralca zahtevata razmislek o temeljih etičnega sistema v sodobni družbi.
Ključne besede: Albert Camus, José Saramago, kuga, slepota, alegorija, (ne)morala, razčlovečenje, kolektivnost.
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 548; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1006,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici