| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ POSLOVNEGA RAZLOGA V SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Tadeja Krajnc, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v slovenskem in nemškem pravu. Slovensko delovno pravo je urejeno v enotnem zakonu, medtem pa je nemško urejeno v različnih zakonih. Slovenska ureditev za odpoved pogodbe o zaposlitvi zahteva utemeljenost poslovnega razloga, ki se nanaša na prenehanje potreb po delu delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitve zaradi ekonomskih, strukturnih, organizacijskih, tehnoloških in drugih podobnih razlogov. Preden delodajalec poda individualno odpoved, mora o tem obvestiti delavca in sindikat v primeru, če delavec tako zahteva. Preveriti mora tudi možnost odpovedi s ponudbo nove, kar pa ne velja za manjše delodajalce. Slovensko pravo v postopku kolektivnih odpuščanj zahteva obveščanje in posvetovanje s sindikati in obveščanje zavoda za zaposlovanje. Delodajalec je dolžan izdelati tudi program razreševanja presežnih delavcev in pridobiti soglasje sveta delavcev, če se delodajalčeve odločitve nanašajo na odpuščanje večjega števila delavcev. Po slovenskem pravu je zagotovljeno varstvo pred odpovejo določenim kategorijam delavcem, in sicer delavskim predstavnikom, starejšim delavcem, staršem in invalidom. Socialna upravičenost v okviru poslovnega razloga je v nemškem pravu povezana z nujnimi poslovnimi potrebami, ki se pojavijo v podjetju. To po sodni praksi predstavlja primere, ki so prav tako povezani z ekonomski, organizacijskimi razlogi ipd. Socialna upravičenost odpovedi se nadalje nanaša na to, da v podjetju ni možnosti nadaljnje zaposlitve in da je delavec na podlagi socialne izbire tisti, ki ga bo doletela odpoved. Po nemški ureditvi pri odpuščanju večjega števila delavcev obstaja obveznost obveščanja in posvetovanja s svetom delavcev in obveznost obveščanja urada za delo. V primeru sprememb v obratu se delodajalčeva obveznost nanaša na sprejetje sporazuma o uskladitvi interesov glede načrtovanih sprememb v obratu in sporazuma o socialnem načrtu. V nemškem pravu imajo posebno varstvo pred odpovedjo predstavniki delavcev, starši in invalidi.
Ključne besede: delovno pravo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, poslovni razlog, individualni odpusti, kolektivni odpusti, nemško pravo
Objavljeno: 24.04.2013; Ogledov: 2781; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Pojem kolektivnih odpustov v luči novejše sodne prakse
Tina Lampret, 2018, diplomsko delo

Opis: V praksi redno prihaja do prenehanj potreb po delu delavcev, pa naj gre za individualne, ali pa za kolektive odpuste. Pravni akti, sploh je za nalogo pomembna Direktiva 98/59/ES, nalagajo delodajalcu v primeru kolektivnih odpustov določene dodatne obveznosti (obveznost posvetovanja z organi na strani delavca, obveznost, da sestavi program razreševanja presežnih delavcev, idr.). V nalogi je razložen pomen pojma kolektivnega odpusta, kot ga razlagata Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: VS RS) ter Sodišče Evropske Unije (v nadaljevanju: SEU), ker je razumevanje tega pojma ključnega pomena pri razločevanju med individualnimi in kolektivnimi odpusti. Da razumemo sam pojem kolektivnega odpusta, ga je potrebno razčleniti na posamezne (ožje) pojme- to so pojem večjega števila delavcev, pojem delavca, pojem podjetja in obrata in pojem odpusta. V nalogi je vsak pojem obravnavan v posameznem podpoglavju, na način, da je vsak posamezen pojem predstavljen skozi relevantne sodne odločbe, z razlago zadevnih pojmov kot jih razlaga Vrhovno sodišče, ter pomembne odločbe v zvezi s kolektivnimi odpusti, v katerih je razlago pojmov podalo Sodišče EU, in na katere se je Vrhovno sodišče tudi sklicevalo v svojih odločbah. Ker se je v letu 2016 sodna praksa glede razlage določenih pojmov (predvsem katere delavce je treba šteti v kvoto presežnih delavcev) spremenila, sem v nalogi predstavila novejše sodne primere, ki jih je obravnavalo VS RS in SEU. V nalogi je tudi predstavljena ureditev kolektivnih odpustov v Republiki Hrvaški, ki se je kot zadnja država vključila v Evropsko Unijo, ter jo zato prav tako kot ostale države članice zavezujejo evropski pravni akti. Osredotočila sem se na samo ureditev kolektivnih odpustov v hrvaškem zakonu ter na skladnost zakonskega besedila z Direktivo, v zaključku pa sem opravila primerjavo med ureditvama kolektivnih odpustov v Sloveniji in na Hrvaškem.
Ključne besede: pojem večjega števila delavcev, pojem odpusta, pojem delavca, pojem podjetja in obrata, presežni delavci, kolektivni odpust, kolektivni odpusti na Hrvaškem
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 212; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (421,06 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici